Tašča - snaha

Zakaj sva šla z bivšim narazen je zaradi tega ker sva bila premlada...on je še hotel malo sprobati...a se je takoj opekel...sedaj mi to tudi prizna...ampak prepozno... Mah ne ne skrbi me da bi se prejšnja zgodba ponovila. Pač sem samo povedala kako je bilo pri prejšnji. Sporočilo je spremenil(a) Helix dne 07.dec 2010 19:23

Pozdravljeni vsi skupaj! Ne morem si pomagat, moram pristavit svoj "piskrček". Jaz sem snaha skoraj dvanajst let. Pa se žal ne morem ravno pohvalit s toplim odnosom s taščo. Čisto na začetku, kake pol leta je blo krasno, potem pa je začela čutiti, da sem ji "prevzela" sina. Midva sva se hitro odselila v podnajemniško stanovanje, ker njegov oče ni bil zato, da si urediva sobo na podstrešju(z mlajšim bratom sta si delila sobo) Osem let sva bila podnajemnika, vmes dobila sinčka in se pred dvemi leti in pol vrnili nazaj z namenom, da si uredimo mansardo. Potem pa si je tast premislil in mi februarja rekel, da ga ne bomo razlastninili in ne bo dal prepisat mansarde. Midva z možem pa brez prepisa nisva bila pripravljena vlagati v mansardo. Tast je rekel, da naj si uredimo, da si to želi, samo prepisal ne bo. Ja potem pa hvala lepa, da me bo, če se kaj pripeti lahko brcnil čez prag. Ampak, kaj sem hotla povedat v zvezi s taščo. Ona nama je rekla, ko smo se preselili k njim, da bo dala svoj del napisat(mansarde), ko pa je tast zatajil pa ni muksnila niti besedice. To ji zamerim. Ona, hinavka se je potuhnila. Hinavščino pa od vseh negativnih lastnosti najbolj preziram. In razplet? Moj oče nama je dal parcelo. Trenutno urejamo dokumentacijo in spomladi začnemo z gradnjo. Ampak v času gradnje, se pravi vsaj naslednji dve leti bomo s tastom in taščo pod isto streho v skupnem gospodinjstvu. To bo moja pokora. Zakaj že? Pa čimveč prijetnih, neškodljivih odnosov s taščami in snahami vam želim. PETRAG

Petrag, vsako stvar lahko gledaš iz več zornih kotov. Če želiš, da ti to ne črpa energije se potrudi in to situacijo vzemi kot dobro. Življenje pri njegovih starših je gotovo ceneje, kot da bi živela v podnajemniškem stanovanju. Denar usmeri samo v gradnjo, in ko boš imela že toliko narejeno, da boš lahko šla na prcelo , ti bo zagotovo veliko lažje. Tudi lažje boš prenašala tegobe, ki se ti bodo dogajale.

 

Ne vem sicer kakšno imate finančno stanje, pa me tudi nikar ne razumi napak, ampak poznam primer, ki so grozno trpeli pri starših ampak na svoje pa kar niso in niso hoteli iti, že potem ko so imeli že popolnoma vse izdelano na novi hiši. Ko so se pa le vselili,  pa so sedaj več pri starših kot doma. Tako, da človek težko reče kako in kaj.

 

Stoj ob strani svojemu moži in usmeri vso energijo v izgradnjo doma. Ti lahko na lastnih izkušnjah povem , da se splača, tudi če so tisti čas otroci malo prikrajšani za kakšno reč.

To je tvoja pokora. Zato, da boš nekoč imela nekaj svojega.

mizarka(http://mizarka.moj-album.com/

petrag , a pri tvojih starših ne bi mogla živeti? sicer pa čestitke za pogumno odločitev v življenju: gradnja hiše...iti na svoje....imeti svoj mir boš videla,ko bo prva plošča vlita kako dobila zagon za naprej mischela

Draga PETRAG, si samo zato jezna na taščo in jo zmerjaš z hinavko ker ni stopila na vajino stran?Pomisli in ko boš nekoč lastnica hiše in te bo tvoj sin in snaha (imaš sina,torej boš tašča)nagovarjal da mu prepiši hišo .Po zgaranih letih in odreknju boš verjetno pomislila ali jo prepišeš ali ne.Verjemi krute zgodbe pišejo sodišča o tej temi. Bodi srečna ,da imaš streho nad glavo in vso energijo usmeri v gradnjo ker bo poplačano. adalbert

Pozdravljena Petrag . Sem snaha ( že 40 let ) in tudi tašča , zato ti lahko iz svojih izkušenj povem , da ne eno , ne drugo ni vedno idealno . Z adalbert se strinjam v vsem , kar ti je napisala . Tudi midva z možem sva pričela iz nič , pa res popolnoma iz nič .Nama ni nihče poklonil parcele , morala sva jo kupit , pa še zelo drago sva jo plačala . Pri tem imaš že en velik plus . Veliko sva delala , garala a splačalo se je . Če si nekaj res želiš , če imaš en cilj , ti bo uspelo . Zase lahko rečem , da sem dosegla vse , kar sem planirala . Naj ti še to povem , kaj me je tako gnalo naprej . Tudi midva sva najprej živela pri njih doma , potem v podnajemniškem stanovanju ( 25 kvadr . metrov velika soba ) kar nekaj let . Lahko rečem , da me tašča ni imela nikoli rada, nisem bila dovolj dobra za njenega sina in , ko sva se nekoč nekaj pogovarjali , sem ji omenila , da si zelo želim , da bi imela z možem nekoč svojo hišo, malo vrta in veliko rož . Pa kaj misliš , kaj mi je takrat odgovorila ? " J a , kaj boš te ti ? " Še danes vidim tisti njen cinični nasmeh . Zelo me je prizadelo , verjemi . Takrat sem sama pri sebi rekla ; počak , boš ti že videla , "kaj boš te ti " Moram pa priznati , da mi je bil mož vedno v oporo in na moji strani . Torej dekle , glavo pokonci . Bodi srečna , če se vidva razumeta in ste zdravi, to je največ vredno . L p Nikoli ni tako hudo , da ne bi moglo biti še huje ! manca51

adalbert je napisal/a:

Draga PETRAG, si samo zato jezna na taščo in jo zmerjaš z hinavko ker ni stopila na vajino stran?Pomisli in ko boš nekoč lastnica hiše in te bo tvoj sin in snaha (imaš sina,torej boš tašča)nagovarjal da mu prepiši hišo .Po zgaranih letih in odreknju boš verjetno pomislila ali jo prepišeš ali ne.Verjemi krute zgodbe pišejo sodišča o tej temi. Bodi srečna ,da imaš streho nad glavo in vso energijo usmeri v gradnjo ker bo poplačano. adalbert

 

petrag, ko sem brala, kar si napisala, moram priznati, da so tudi meni najprej padle na mislel zgornje besede, ki jih napisala tudi adalbert .... ne mislit, da te želim kakorkoli grajat, ker tudi sama ne prenesem hinavščine .... ampak bi te rada samo opozorila, da obstaja tudi drugačen pogled na tvoj položaj ... moj nasvet je le, da ne izgubljaj energije za taščo, ne glede na to kakšna je, ampak jo usmeri rajši v svojo družino ... če boste zidali, jo boš še kako potrebovala ...

katjushka

O, koliko odziva. Sem zelo vesela vsakega komentarja in nič zamerljiva v zvezi s tem. Nisem povsem pojasnila naše "zgodbe", ker bi bila predolga za prvo javljanje in verjetno sploh ne bi začeli brati. Naj pojasnim nekaj stvari. Nikakor nisem tašče označila za hinavko zaradi ne strinjanja okoli prepisa. Namreč jaz sem se kar nekaj let trudila okoli nje, ko sva živela v mestu sva hodila pomagat v vinograd, če se je kaj gradilo, drva, če sva šla na kosilo sem pomila posodo, pa še po tleh pobrisala, pekla pecivo,.. ona je bila pa zelo mlačna in se je delala norca iz mene oz. iz moje postave. Sama je namreč visoka in vitka, jaz pa nisem tako "ušikana"kot ona. Potem sem temu naredila konec, nisem več hotla k njim, ona je pa vedno spraševala mojega moža kje sem, dokler ji ni nekega dne rekel, da se ji ne bom pustila poniževat in da on popolnoma drži z mano in naj si ne domišlja, da lahko vpliva nanj s čustvenim izsiljevanjem. Ko sem zanosila, pa sta s tastom prišla k nama v mesto ob rojstnem dnevu. Takrat mi je podarila knjigo, notri je bil pa listek, na katerem je pisalo, da me ima rada kot da bi ji bila hči. Kratko, slatko in potem se počasi neha. Pri prepisu se je šlo samo za mansardo, predvsem zaradi pridobivanja kredita. In pa zato, ker lahko pride hitro do trenj in potem bi nas tast lahko postavil na cesto, mi bi se pa pod nosom obrisali za vse, kar bi vložili v stanovanje. Moram pa pripisat, da se je za nas dobro izteklo. Enkrat bomo imeli svojo hiško. SVOJO. Kar na jok mi gre, ko pomislim. Po moje tast ne razmišlja, da bo ostal sam in bo tako primoran sam vzdrževati hišo, ki je potrebna obnove(okna, izolacija fasade). Pa tudi postaral se bo in verjetno bi mu pomoč prav prišla. Se je pač tako odločil, in vso pravico ima do tega. Kar se tiče financ je pa tako. z lastnimi sredstvi bomo pridobili papirje, to je cca. 12000 EUR, potem pa kredit. Hiška bo majhna, pritlična. upam, da bo šlo. Fizikalci bomo, ni kej. Ampak končno za sebe. Evo, pa sem se razpisala. Še enkrat hvala, za spodbudne besede. PETRAG

Ne me imet za malenkostno, a tudi če bi vidva vlagala v mansardo brez da je prepisana na vaju, vaju tast ne bi mogel vreči ven, brez da poravna tisto, kar sta vložila. Razumem pa, da vama je bilo z možem v unteresu,d a se prepiše, zaradi posojila seveda.

Tudi jaz stanujem v hiši, ki sta jo postavila tast in tašča, solastnika pa sta bila poleg njiju tudi moj mož in njegova sestra (ker živimo vsi pod isto streho). Deleži so sicer idealni (torej ni točno razdeljeno, kaj je čigavo), čeprav ima vsaka družina svoje stanovanje urejeno v določenem delu hiše. Obstaja pa med nami dogovor, da se noben del hiše in tudi ne hiša v celoti ne bo uporabila za hipoteko.

Za vse, kar smo na hiši delali, se hranijo računi in tudi, koliko je kdo kdaj prispeval za posamezna dela, ki jih je bilo na hiši kar veliko (dozidava, urejanje okolja, menjava strehe, sončni kolektorji - kaki trije polni fascikli so se nabrali). Dokumentacija je popolnoma urejena, čeprav se ne prepiramo in kar v redu funkcioniramo. Se pa pred vsakim posegom o vsem dogovorimo, razdelimo naloge in predvidimo stroške.

 

Sklepam, da pri vas takega dogovora ni bilo, zato mi je tudi razumljivo, da greste raje na svoje. In prav je tako, že zaradi odnosov v prihodnje. Kot pravijo, če ni za bit', je pa za it'.

 

Glede odnosa s taščo pa - kdo ve, kako si je ona razlagala kakšne tvoje besede in dejanja? Morda so kakšne tvoje besede, četudi jih nisi izrekla zlonamerno, nanjo učinkovale tako, kot kakšna njena nate? Saj veš, kako je, eno te isto besedo si ljudje razlagamo različno, včasih je to odvisno tudi od trenutnega razpoloženja. Mene včasih tudi kaj prizadene, če sem nerazpložena, ko pa sem dobre volje pa enakih besed niti ne slišim ...

 

Želim ti uspešno gradnjo in potem tudi veliko veselja po lastno streho, mamamia

 

 

mamamia

home made, malo bi ti položila na srce, da razmisli kakšno bo tvoje življenje v prihodnosti. kako bo reagiral tast, ko bo dojenček pri hiši? Bo ga motil vsak jok? Boš malo večjega otroka lahko pustila igrati se pred hišo ali boš v večnem strahu, da se ga ne bi tast (besedno) lotil? klavdija