Majhna pozornost za učitelja/vzgojitelja

Tudi meni so drobne pozornosti všeč. Celo v gimnaziji nam je razredničarka za novo leto vedno podarila kakšno liziko za hec in mi vsi skupaj njej kakšno malenkost. Za konec četrtega letnika je vsak dobil svečko s posvetilom .... Meni se to zdijo tiste začimbe zaradi katerih je življenje lepše. Ne predstavljam si, da bi se po 4 letih razšli vsaj brez šopka rož. Zagotovo dijaki nismo prispevali več kot za pijačo v gostilni, ki smo si jo potem tako ali tako privoščili. Neki drugi učiteljici so učenci nabrali velik šopek travniških cvetlic in ga je bila tako zelo vesela, da je kar jokala in nam je bilo vsem toplo pri srcu. PA ni stalo nič. Ha enkrat smo pa eni podarili playboy. Zaželela si je prvo številko slovenskega playboya a je mislila, da je že pošel. Kupili smo ji ga in se na ta srednjo stran, kjer je tista največja teta vsi podpisali in pripisali ... da Cankarju, Prešernu in Ketteju na vaših knjižnih policah ne bo dolgčas. To je bilo smeha in vem, da ima to revijo še vedno spravljeno in da se vsakič nasmeji, ko jo zagleda. Ko bom imel otroke bodo zagotovo tudi v vrtec prinesli drobno pozornost. magnolija

Vsak ima pač svoje mnenje, zakaj je mnenje tistega, ki nebi kupoval darila vzgojiteljici, napačno. Saj sami pravite, da je dovolj stisk roke, zakaj vam potem gre na bruhanje, če nekdo meni, da ni treba kupovati darila za dobro opravljeno delo. Enkrat je slišati zgražanje nad napitninami, pa nad prodajalci, da ne govorim, kako so nepriljubljeni akviziterji - ko je že bilo ravno govora na forumu, njih se lahko celo brez pravega razloga zavrne, preden sploh uspejo povedat, kaj bi radi... Enkrat sem brala na forumu, da je bila ena zelo nehvaležna in ne vem še kaj, ker je napisala, da ji starši niso nič kupili... Me zanima, kako bi se odzvali, če bi nekdo napisal, da je treba zdravniku nositi darila - saj on nam pa pomaga, ko smo hudo bolni in celo rešuje življenja. Naj ostane ta odločitev o obdarovanju v rokah posameznika - po njegovih sposobnostih in željah. Tabina, če bi bile vse gospodinje zadovoljne, bi bil forum prazen. V glavnem, meni je všeč slišati vsa mnenja, vzgojiteljice pa obdarujem zaradi tradicije (sicer skromno - bolj pozornosti), vendar se pri darilih potrudim biti izvirna in podarim s srcem - iz hvaležnosti, ker pač poskrbijo za mojega malčka. feferon

Vidim, da imajo vsi pedagoški delavci neka pričakovanja. Menim, da ni vaša naloga, da karkoli pričakujete od svojih varovancev. Je pa seveda dober občutek, če se kdo spomni in se zahvali. Tukaj ne vidim nič slabega. Zame je samo nesprejemljivo kupovanje daril za učitelje in zdravnike, ali pa še za koga tretjega.

Pa ni treba zaradi mene nič bruhat tu naokoli.

Oglašam se še enkrat. Tudi sama otrokom podarim malenkosti- bonbončke, lizike, ob začetku šolskega leta spečem torto,... in še in še. Veste , ko so v šoli so "moji" in zato jih imam rada. Lp postrv

sluga je napisal/a:

Vidim, da imajo vsi pedagoški delavci neka pričakovanja. Menim, da ni vaša naloga, da karkoli pričakujete od svojih varovancev. Je pa seveda dober občutek, če se kdo spomni in se zahvali. Tukaj ne vidim nič slabega. Zame je samo nesprejemljivo kupovanje daril za učitelje in zdravnike, ali pa še za koga tretjega. Pa ni treba zaradi mene nič bruhat tu naokoli. [rozica]

Ja, ne motiš se. Ti t.i. pedagoški delavci imajo res vse nekla pričakovanja - hvala bogu. Me zanima, kako kvaliteten bi bil učitelj, ki bi prišel v razred brez pričakovanj in želja. V končni fazi je to človek, ki lahko kapitalno zavozi mlado življenje ali pa ga spravi na boljšo pot in mu vlije zaupanje in voljo vase. Glede kupovanja daril je bilo pa več ali manj vse povedano - sluga, ne vem, v kakšni stroki delaš, niti ne vem od kot imaš izkušnjo, da je navada kupovati učiteljem bogatunska darila, ampak še vseeno; bisto daril učiteljem je drugje, ne pa v podkupovanju. Dana

Med zahvalo in darilom je velika razlika. Če v šolstvu sprejemajo odločitve o primernih darilih, se najbrž ne nanašajo na zahvalo, ampak le darilo.

Vzgojitelji in učitelji imajo velik vpliv na odnos otrok do obdarovanja in zahvaljevanja.

Če otroci že od vrtca poslušajo starše, ki bentijo, da morajo pripraviti, ali celo kupiti darila, če so ti otroci prizadeti, ker ne dosežejo pričakovanega učinka ali darila tistega, s katerim se primerja, ali celo v situacij, ko se otrok točno zaveda, da nimajo denarja, da bi izpolnili njegove želje, kupujejo pa darila vzgojiteljem, to ni vzgojno za nobenega otroka. Staršem j treba povedati, da so darila neprimerna, zahvale pa bomo veseli in to že od jaslic naprej.

 

Na forumih ljudje pogosto sprašujejo, kaj naj kupijo za darilo, ker nimajo idej. Tako je tudi z idejami za darila, ki dajejo naši otroci. Če imajo starši slabšo izobrazbo in usposobljenost, imajo praviloma tudi manj denarja, zato je verjetnost, da bi taki starši pripravili samo zahvalo, skoraj minimalna. Ko kupijo, je to že darilo.

Nekje sem omenila, da mene sprejemanje "poslovnih daril" spravi v nemajhno zadrego. In sem seveda pričakovala, da bo kdo kaj napisal o tej zadregi.

 

Zase ne morem reči, da ne maram  daril od mojih prijateljev, vam pa lahko povem, da pri podarjanju uživam še bolj. In pri izbiranju daril se zelo potrudim.

 

Pripomba: Ne delam v šolstvu, delam precej brezplačnih uslug predvsem ljudem, ki se komaj preživljajo, nimam otrok, zato osebno nisem nikoli pripravljala daril in zahval. Vem pa, kaka so različna stališča tistih, ki se o zahvali in darilu odločajo. Praviloma se odločijo za darilo.

Tako je pač moje mnenje, večina pa bo tako razumela, zakaj sem zahvalo in darila tudi vsebinsko ločila.

 

 

F r i n a

DanaS je napisal/a:

sluga je napisal/a: Vidim, da imajo vsi pedagoški delavci neka pričakovanja. Menim, da ni vaša naloga, da karkoli pričakujete od svojih varovancev. Je pa seveda dober občutek, če se kdo spomni in se zahvali. Tukaj ne vidim nič slabega. Zame je samo nesprejemljivo kupovanje daril za učitelje in zdravnike, ali pa še za koga tretjega. Pa ni treba zaradi mene nič bruhat tu naokoli. Ja, ne motiš se. Ti t.i. pedagoški delavci imajo res vse nekla pričakovanja - hvala bogu. Me zanima, kako kvaliteten bi bil učitelj, ki bi prišel v razred brez pričakovanj in želja. V končni fazi je to človek, ki lahko kapitalno zavozi mlado življenje ali pa ga spravi na boljšo pot in mu vlije zaupanje in voljo vase. Glede kupovanja daril je bilo pa več ali manj vse povedano - sluga, ne vem, v kakšni stroki delaš, niti ne vem od kot imaš izkušnjo, da je navada kupovati učiteljem bogatunska darila, ampak še vseeno; bisto daril učiteljem je drugje, ne pa v podkupovanju. Dana

 

Mah, brezveze. Eni očitno ne morete razumeti, da hodijo po tem planetu revni otroci, ki jim že nekaj € predstavlja problem. In kako naj se potem tak otrok enači s tistimi, ki jim denarja ne primanjkuje.

Sploh nisem rekla, da gre za bogatunska darila. Sicer pa tudi mene darila spravijo v zadrego. Še posebej, če je delo, ki sem ga opravila del moje službe in je zato povsem nepotrebno, da mi nekdo prinese še taveliko Gorenjko z lešniki.

Saj nihče nikogar ne sili, da kupujejo darila. Ja res je, da so na tem svetu revni otroci, ampak mi žal nismo krivi, da so oni revni. Mogoče, jih bo pa življenje še bolj gnalo, da bodo lahko njihovi otroci, nosili malenkosti svojim vzgojiteljicam. Pa nisem pedagoška delavka. LP, pinka

Odnos temelji na čustveni bazi. Če bi bili otroci samo škatle ali papirji bi bilo drugače. Se pa starši vedno bolj nagibajo na našo delovno obveznost, ko je treba reči hvala. Življenje pa nas bogati in hkrati spreminja.Očitno bo potrebno začeti s spreminjanjem odnosa in začeti hoditi samo še v službo. Se prilagajati in preživeti brez čustvenih pretresov. Take so želje ne? ham-njam

iMslim, da vzgojiteljem nihče ne očita slabo opravljenega dela, niti krati pravice do priznanja ali zahvale za njihovo delo. Govora je o kupovanju daril (se strinjam s Frino!), kar je ponekod postalo že obveza in nočna mora staršev. Dokaz je tudi na forumih, kjer se postavljajo vprašanja kaj podariti.... Če bi bilo vse iz srca, nebi potrebovali, da nam nekdo drug pove kaj naj kupimo in po možnosti še spesni verz za v čestitko... feferon