blogi

Če ne veš, kaj početi na ladji (sama tega problema sicer nisem imela), je tu ladijski časopis s celodnevni urnikom dogajanja; nikomur ne more biti dolgčas

Pljuskanje valov ob bok ladje, pomirjujoče šumenje morja ponoči, ob odprtih vratih kabine, in spomin na čase, ko so ljudje čez ocean pluli in poti iz Evrope v Ameriko, ali obratno, še niso premagovali v nekaj urah z letalom

Naslednji dan sva preživela v potepanju po okolici Novega Sada. Kot bi ga na novo odkrival se mi je zdelo , bilo je lepo a vendar se mi je začelo muditi domov. Še kulinarika me ni več pritegnila.

Pol pričakovanja in spominov sem prispel v Novi Sad. Priznam, nisem čutil, da je od mojega zadnjega obiska minilo že ogromno let. In da se je vmes zgodilo marsikaj.

Sobotni užitki se nadaljujejo...

Včasih me kdo vpraša kateri od krajev, v katerih sem bila, mi je najbolj všeč; kam bi se še vrnila; kateri kraji, ki sem jih obiskala, je name pustil največji vtis?

Po hrupnem večeru Baščaršijske noči sva preživel še en dan v Sarajevu v znanem ritmu: potepanje po mestu, vmes mnogo kulinarike in prijetnem večeru v Kuči Inata spet sladko zaspala. Prihodnje jutro pa sva krenila naprej proti Vojvodini.

Vem, da si mislite: a bo že enkrat nehal s to Švedsko

Saj vem, mislite si a bo že enkrat nehal.....

Že nekaj časa sem si hotel ogledati Pale ,ki je v mojem spominu sinonim za začetek neke bolne ideologije in mesto začetka zadnje balkanske morije. Tukaj je živel Radovan Karađič eden od snovalcev velike Srbije in Republike Srbske.

Se mi zdi, da je še par stvari povedat okrog potepanja po švedski, morda bo koga zanimalo.

Nabo nad nama je postajalo vse bolj črno. Očitno se je pripravljalo k nevihti in bilo me je strah, da naju ne preseneti kakšna toča. To bil bil kaj slab zaključek letošnjega dopusta in vse bolj sem pritiskal na plin.