članki

Južna Afrika doživlja svoje stoletje. Nogometne reprezentance se bodo po koncu prvenstva vrnile domov, prebivalci sveta pa so se začeli zanimati zanjo, za njene plese, navade, trobila in seveda tudi za kulinariko.

Kako zelo je bleščeči sadež fasciniral ljudi, priča že samo poimenovanje. Mala aurea, pomi d' oro – italijanski pomodoro »zlato jabolko«; Paradiseapfel, Paradeisapfel, Paradeiser pri Avstrijcih, pa slovaška paradajka, madžarski paradicsom in naš paradižnik imajo skupne korenine v latinskem malum paradisianum »rajsko jabolko«. Francozi so šli še dlje – imenovali so ga pomme d'amour »jabolko ljubezni«; verjeli so, da je afrodiziak.

Gensko inženirstvo je laboratorijska tehnika spreminjanja DNA (deoksiribonukleinske kisline) v jedru celic organizmov. DNA je dvojna, spiralno zavita vijačnica, ki je podobna lestvi. Organizirana je v manjše podenote, imenovane kromosomi. Odseki te vijačnice so geni, nosilci dednosti. Določajo njegovo zgradbo, njegove biokemične procese, od katerih je odvisno življenje, rast in edinstvene poteze organizma (spol, barva las, oči itd.).

Med karibskimi kuhinjami je kubanska gotovo najbolj znana, med latinoameriškimi pa je že lep čas takoj za mehiško. K njeni popularizaciji so znatno prispevale migracije zadnjih desetletij (ekonomski in politični emigranti v obeh Amerikah, tudi v Evropi), v novejšem obdobju pa tudi razcvet turizma.

Pomembne osebe so vedno tarča raznih paparacev, na kateri se pasejo radovedneži, ljudje, ki vidijo v tem smisel svojega bivanja. Novice si šepetajo drug drugemu in mednje se zmuzne marsikaj, kar sploh ni res. Taka sporočila poplavljajo rumeno, a tudi bolj resno literaturo.

Zamrzovanje hrane kot tehnika dolgoročnega ohranjanja obstojnosti živil je ljudem znano že dolgo časa. Ribiči in lovci naj bi nekoč svoj ulov med zimsko sezono shranjevali kar v neogrevanih objektih¹. Po razvoju sodobne tehnologije takšen način shranjevanja živil ni več potreben, saj so ga nadomestili zamrzovalniki.

Največji slikarji v zgodovini so slikali tihožitja s hrano, predvsem sadjem (Paul Cézanne), a tudi sirom (Floris Claesz), kruhom (Peter Claeszoon), rakom (Abraham Hendrickszoon), orehi (Van Dyck), bučami (Luis Eugenio), zeljem (Juan Cotan), tortami (Waine Thiebaud, Moise Kisling, Paul Cézanne), včasih skupaj z neživimi predmeti, npr. vrčem (Paul Cézanne) in violino (Peter Claeszoon). Priljubljen motiv je zadnja večerja (Dieric Bouts, Leonardo da Vinci, Tintoretto).

Ko pomislimo na riž, si verjetno najprej predstavljamo širna riževa polja nekje na Kitajskem, na njih pa pridne delavce, pokrite s tradicionalnimi okroglimi, na koncu nekoliko zašiljenimi pokrivali.