Veganstvo

Veganstvo je oblika, ki poleg mesa ne dopušča uživanja drugih izdelkov živalskega izvora, npr. mleka, skute, sira, medu, jajc, morskih sadežev, obenem pa bolj zmerno dopušča belo moko in sladkor, sol, kofein, nekatere vrste alkohola. Skrajni vegani zavračajo tudi razhudnike (krompir, papriko, jajčevce in paradižnike). Poleg tega ne nosijo oblačila in obutve iz krzna in usnja, volne, odklanjajo nakit iz koral, biserov, školjk, ptičjih peres in kosti. Številni vegani se odrekajo tudi kozmetiki, izdelani iz živalskih organov ter izdelkom, testiranih na živalih. Trgovino z vegansko hrano imamo tudi pri nas v Mariboru (Vega shop). 

Ljudje se zapisujejo veganstvu iz različnih razlogov. Zelo pogosti so spoštovanje življenja živali, usmiljenje, zdravstveni in religiozni razlogi, skrb za čisto okolje, ki je obremenjeno z onesnaževanjem zraka, vode in zemlje in mnogih osebnih vzrokov (npr. izkušenj ubijanja živali). Množična reja domačih živali krči rodovitna zemljišča, namesto da bi na njej pridelovali hrano za ljudi (kilogram mesa velja 8 kg pšenice). Kar 33% orne zemlje se uporablja za pridelovanje krme in živalske prehrane. Zaradi pridelovanja živalske krme krčimo gozdove, ki so za zdravo okolje nepogrešljivi. Poleg tega širijo živali različne pline (najbolj nevaren je metan zaradi močnega toplogrednega učinka). Zlasti prašičjereja nadvse onesnažuje okolje.

Živini dodajajo kostno in ribjo moko in jo na ta način spreminjajo v mesojedce. Poleg tega jih krmijo v slabih razmerah. Kokoši so stlačene v tako majhne prostore, da umirajo zaradi nezadostne ventilacije. Prašički pa so zaprti v ogradah, v kateri se vsi ne morejo niti uleči. Jajca s svojo porozno lupino pa so itak pogosto okužena, preden jih pojemo.

Veganci pravijo, da med pečenjem mesa nastajajo rakotvorne beljakovine. Živali v smrtnem trpljenju sproščajo v organizem veliko adrenalina in drugih hormonov, ki jih človek potem poje.

Mnoge svete knjige grajajo ubijanje živali, npr. lamaistične, konfucijanske, budistične in tudi Sveto pismo. Posebno naperjen proti uživanju živalskega mesa je indijski jainizem.

Končno imamo še zdravstvene razloge. Veganci trdijo, da je njihova prehrana bolj zdrava, ker z njo zadovoljimo vse življenske potrebe. Kritiki veganstva (posebno iz zdravniških krogov) pa navajajo, da tej hrani primanjkuje kalcija, joda, omega 3 maščob, železa, še posebno pa vitamina B12 in D, brez katerih življenje ni mogoče. Oba vitamina dobimo tudi na druge načine, zlasti z bakterijami, kar pa naj ne bi zadoščalo. Zdrava prehrana je pomembna posebno v prvih letih človekovega življenja, vpliva pa tudi na zdravstveno stanje v kasnejšem življenju. Po besedah dr. Orla, predstojnika oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, naj bi veganska prehrana povzročala pomanjkanje vitaminov, beljakovin in energije ter škodovala odpornosti organizma. Nedavno je v Sloveniji umrl 10-mesečni deček. Časopisi so pisali, da mu starša nudita samo vegansko hrano, vendar se je izkazalo, da je umrl zaradi sepse. Takšno pisanje je kruto obtoževanje nesrečnežev brez navajanja dokazov in pomni hudo manipulacijo otroškega trupelca.

Veganstvo je tvegan način prehranjevanja, vendar je njegove pomanjkljivosti mogoče premostiti. Za sestavo pravega jedilnika pa je potrebno veliko znanja. Mnoge manjke nadomestimo s sojo in sojinimi izdelki, arašidi, kalčki in polnozrnatimi sestavinami. Pravo vegetarijanstvo je manj tvegano, ker dopušča uživanje mlečnih izdelkov, jajc in morske hrane. Veganci uživajo predvsem žito, zelenjavo in sadje.

Po anketah je veganov 0,1-1.3%, v Ameriki 0.25-0.4%. Ni jih veliko, a jih je čedalje več. Veganstvo kot prehrambeno gibanje je nastalo leta 1944, besedo si je izmislil Anglež Donald Watson. Seveda, med svetovno vojno in mnogimi lokalnimi vojnami, smo bili zaradi pomanjkanja živil vsi ljudje (prisilni) veganci ali vsaj vegetarijanci. V obkoljenem Sarajevu je kos mesa veljal pravo premoženje. V nekaterih obkoljenih trdnjavah ali med nesrečami v oddaljenih krajih je prišlo celo do kanibalizma. Pregovor pravi, da »hudič v sili muhe žre.«

Sicer pa sta bila vegetarijanec in veganec »po sili razmer« tudi naša prednika Neandertalec in Homo erectus, ki sta sicer navdušeno jedla meso, kar dokazujejo ostanki njunih pogorišč.

Toda človek je težko prišel do mesa, ker so bile druge živali hitrejše ali močnejše od njega. Živel je v stepah in savanah centralne Afrike, kjer ni bilo veliko rastlinskih in živalskih bitij. Zato je postal dvojedec. Mnogi antropologi menijo, da je Homo sapiens (naš prednik) na kanibalskih pojedinah iztrebil Naendartalca v Krapini. Rastlinojedci imajo praviloma daljše črevesje kot mesojedci. Človekovo črevo pa je nekje vmes, kar potrjuje njegovo dvojedsko naravo. Lovske navade našega prednika nazorno kažejo stenske slike v votlinah južne Francije.

Ponudba veganske prehrane v restavracijah je slaba, v mnogih restavracijah je sploh ne strežejo. Veganski kuharji pa so napisali že veliko receptov za veganska kosila in jih objavili v knjigah in kuharskih revijah. Za zajtrk so primerni namazi iz sončnic in soje ter arašidov, poznam pa veganca, ki vsako jutro namaže na kruh kocko kvasa. Pri kosilu so na vrsti kaše (prosena, ajdova, ječmenova, ovsena, pirina), stročnice, buče in listnata zelenjava. Okus izboljšajo številna zelišča, pogosto je v skledi »divja« hrana (čemaž, koprive, regrat, gobe, da o jagodičevju ne govorimo).

Govorice, da so veganci fizično močnejši od nevegancev, pa verjetno ne držijo. Prav tako mit, da so manj agresivni. Ne pozabimo, da sta bila vegetarijanca klavca Adolf Hitler in Roberspier. Vegetarijansto jima ni zavrlo ubijalskih impulzov.