Hvala, Janca! Lazanja prefinjenega okusa! Nekaj takega sem si že dolgo želel, pa nisem znal narediti. Mesna lazanja me preveč spominja na špagete z omako Bolognese.
Pomembna je prava izbira zelenjave, jaz sem enkrat dal noter svežo papriko, pa je divji okus paprike prevladal. Zelenjavo dušim ločeno, korenje na zarumeneli čebuli malo dalj, cvetačo, fižol, jajčevce manj. (Jajčevce lahko date noter celo sveže, in to neolupljene. Do letos sem jajčevce lupil, ker imajo tako "usnjato" kožo. Pa sploh ni res, koža se enako zmehča kakor meso.)
Sladka smetana lahko odpade, za bešamel je dovolj maslo, moka, mleko.
Pa še to bi rad povedal: bil sem naiven in sem verjel, da testenin ni potrebno kuhati. Ko sem začel zlagati lazanjo, mi je postalo jasno, da ne bo šlo. Trde plošče se ne prilegajo, naložiš tri plasti, pa si pri vrhu pekača. Zaradi znanstvenega poskusa sem tisto "lazanjo" spekel. Imenoval bi jo "Švicarska", ker je bila polna lukenj, tu in tam pa kosi trde testenine.
Zato raje zavrem vodo v enem nizkem loncu, (ali se temu reče kozica?) in polagam liste enega za drugim v vrelo vodo. Po kakih dveh minutah vodo odlijem, ohladim testenine z mrzlo vodo, odlijem, potem pa zlagam, gradim, plast na plast, opeko na opeko.
Prava lazanja mora imeti 5 plasti.