Najprej se lotimo pečenja biskvita. Beljaka s soljo ob postopnem dodajanju polovice sladkorja stepemo v čvrst sneg. Rumenjaka s preostalim sladkorjem ter mlekom (ali drugo tekočino) penasto umešamo, nakar dodamo vse začimbe in moko(1) ter temeljito zmešamo. Sneg in blato (če pri začimbah niste goljufali, bo menda izgledalo nekako tako) narahlo zmešamo in spečemo debelejši (npr. za dva prsta) biskvit – v posodi, v kateri bomo potem sladico postregli, ali pa vsaj v enako veliki.
Izžmemo limoni; soku dodamo sladkor in med, ki ju z vztrajnim mešanjem poskusimo vljudno prepričati, naj se vendar stopita. Napojimo biskvit, ki smo ga poprej pošteno prepikali z vilico.
Premažemo ga s figovo marmelado(2). Nanjo previdno in enakomerno nanesemo plast mascarponeja(3), to pa potresemo s semeni granatnih jabolk, s sezamom in z drobljenimi mandlji.
Riž, ki smo ga ob dodatku kardamoma malo prej skuhali v bolj kot ne skopo odmerjeni količini vode (mleka, sirotke) in je zato gost(4), razporedimo – kakor vemo in znamo – po vrhu grmade.
Ker jemo z očmi, posujemo še z mletimi pistacijami in vse skupaj zapečatimo z medom.
Za nekaj ur postavimo lepotico na hladno, potem pa se prepustimo opojnemu šepetu Šehegrmade...