mehek kot biskvit, s tanko skorjico in odličnega okusa
1/5
Oceni
500 g bele pšenične moke* (sama uporabim Bio Mlinotestovo)
100 g moke po želji* (pirine, polnozrnate, ajdove ...)
mlačna voda**
1/3 kocke kvasa
sol
1. V posodo stresemo belo pšenično moko, dodamo drugo vrsto moke (lahko tudi samo belo pšenično), sol in nadrobimo kvas. V drugo posodico natočimo okoli pol litra mlačne vode in jo dodajamo po kozarcih oz. postopoma in sproti mešamo, da preverimo, kdaj testo doseže pravo razmerje med vodo in moko (odvisno od primera do primera - gl. opombe). Ko enkrat testo drži obliko in se med mešanjem lepo lepi od žlice, a še vedno prijemlje ob steno sklede, temeljito mešamo, dokler ni vsa moka dobro vmešana in je masa na pogled rahla (brez večjih grudic ali zaplat moke).
Skledo pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo in pustimo, da testo naraste na dvojno količino.
2. Po slabi uri, ko je testo lepo naraslo in so opazni mehurčki, vzamemo plastično lopatko in testo ob straneh zajamemo ter ga nežno povlečemo oz. prepognemo čez sredino - to naredimo čim večkrat z vseh strani (postopoma se pomikamo okoli celotne sklede 3-4 krat), pri čemer je pomembno, da se testo lopatke še precej prijema, a se po zgibu od nje vseeno brez večjih težav loči. Pri privzdigovanju poskušamo testo zajeti čim bližje dnu, da ga raztegnemo po celotni površini.
Testo ne sme upasti naenkrat, temveč postopoma med zgibanjem. Ko je enkrat v celoti upadlo, skledo ponovno pokrijemo in pustimo, da testo naraste na dvojno količino.
3. Ponovimo zgornji postopek zgibanja in pustimo vzhajati na skoraj dvojno količino.
4. Med tem pripravimo pekač, ki ga obvezno obložimo s peki papirjem. Ko testo enkrat naraste na skoraj dvojno količino, prižgemo pečico na 180-190 stopinj brez ventilacije. Testo medtem z lopatko zelo previdno stresemo v pekač.
POMEMBNO: Testo mora biti zelo mehko in izgledati "tekoče", ko skledo nagnemo. Z lopatko ga nežno strgamo od strani sklede, da počasi pade oz. steče v pekač. Pri tem mora biti testo opazno luknjičasto, izredno mehko in precej lepljivo. V pekaču mora segati najmanj do roba.
5. Pekač postavimo v pečico in vse skupaj pečemo okoli 50 minut oz. dokler kruh ne naraste na dvojno količino, je lepo rjav po vrhu in rahlo rjav tudi ob obeh daljših straneh ter zveni votlo, če ga potrkamo po dnu. Pečico izključimo in kruh pustimo v pečici še kakih 10-15 minut , da se lepo omehča.
Ko ga končno vzamemo iz pečice, mora biti zelo lahek (ne gost oz. "dense"), imeti relativno tanko in rahlo mehurjasto skorjico, zelo mehko in žvečljivo notranjost z majhnimi do srednje velikimi luknjami.
6. Počakamo, da se še malo ohladi in nato navalimo na najmehkejši domači kruhek brez gnetenja, kar jih je (po mojem skromnem vedenju).
Dober tek!
Po možnosti izberemo čim širšo in čim višjo skledo, v kateri bomo zamesili, vzhajali in "zgibali" testo (sama uporabljam plastično posodo s premerom 30 cm in višine slabih 20 cm).
* Sama delam zgolj po občutku (vrečo 1 kg moke primem na polovici in preostalo polovico vsujem v skledo).
** Vodo dajem po občutku, da nastane zelo mehko in še precej lepljivo testo, ki pa se že odlepi od žlice - držati mora obliko, vendar pa še ne sme biti gnetljivo z roko.
Priporočljivi pripomočki:
Visoka in široka skleda (v ozki oz. nizki skledi testa ne bomo mogli prepogibati oz. zgibati).
Plastična lopatka oz. "spatula" (testa z žlico ne bomo mogli zajemati v celoti; moja je malo bolj ploščata od te https://zapecenkruh.files.wordpress.com/2013/03/spatula.jpg; lahko se uporabi tudi navadna plastična lopatka z ročajem).
Nizek podolgovat pekač 30x20x6 cm
Peki papir
Lepo si to napisala. Jaz nisem nek tip za domačo peko kruha, kar sem pekla doma sem uporabila kruhomat, ampak tale tvoje opis mi pa zveni izzivalno in se bom lotila. Po opisu vem, kakšno mora biti testo. Iz izkušnje pred nekaj dnevi, ko je kruhomat zamesil testo za pico, pa sem taka razmerja noter zmetala, da je bilo testo prav takšno, kot ga ti opisuješ. Meni se je zdelo čudno, ampak sin je rekel, da tako dobrega testa za pico še ni jedel.
Imam vse doma, moko in kvas, in se že veselim.
Me veseli, da te je recept pritegnil :) Veliko uspeha pri peki!
Opažam, da povezava do lopatke ne dela, ker je za njo podpičje, zato jo tule posredujem še enkrat: https://zapecenkruh.files.wordpress.com/2013/03/spatula.jpg
Sem sicer pozabila dodati v opombah, da kruh ostane svež (tj. se ne izsuši) še kar nekaj dni po peki, kar me prav tako prijetno presenetilo.
p.s. Moj čisto prvi recept, jeeeej.
MiriBon, recept je zelo zanimiv, predvsem spodvijanje oziroma "lopatkanje" testa. Kruha s tekočim testom še nisem pekla, se pa spomnim iz mladosti, kako je prijateljeva mama testo za kruh kar zlila v velik pekač, mene je od presenečenja skoraj kap, od doma sem bila vajena le klasičnega vzhajanega, gnetenega testa. Ko je dajala tisti živi pesek od testa v pečico, je površina rahlo valovala ... Takrat sem bila pripravljena stavit karkoli, da bo kruh po peki prava močnata polomija, ampak na veliko presenečenje je iz pečice dejansko prišel najbolj puhast in rahel kruh, kar sem ga do takrat jedla. Da bi vprašala za recept, si nisem upala, mladost pač ...
Skratka, super, da si objavila recept 
, kmalu ga nameravam preizkusiti.
