Kefirjevo sirotko ali kar kefir temeljito zmešamo z enako količino polnozrnate moke(1) in dodamo po želji sol in/ali vir sladkorja(2). Pustimo dan ali dva (lahko tudi dlje, odvisno od zrelosti kefirja), da se napihne in je polno mehurčkov (glej sliko).
S tako dobljenimi drožmi lahko kar takoj zamesimo kruh, ki naj vzhaja vsaj 10 ur oziroma "čez noč". Čas vzhajanja je odvisen od razmerja med drožmi in svežim testom: navedena količina zadošča za 300-400 g moke. Vzhaja lahko kar v modelu, v katerem se bo pekel, lahko pa ga tudi še enkrat premesimo in nato prestavimo v model - v tem primeru naj pred peko spet počiva 2-3 ure . Testo naraste za približno 150-250 %, odvisno od uporabljene moke(3).
Če droži ne bomo uporabili v tem času njihove pubertete, nič hudega: redno jih krmimo, pa se bodo v hladilniku obdržale tudi po dva tedna ali celo več. Najmanj vsak drugi dan jim privoščimo žlico vode in žlico polnozrnate moke, pa dobro jih premešamo.
Ideja je nastala lani po daljšem poskušanju z različnimi načini priprave domačih droži. Večinoma v drožeh, tj. kislih testih, močno prevladujejo bakterije; kvasovke skoraj ne pridejo do besede , zaradi česar moramo potem dodajati industrijski kvas... Temu sem se hotel izogniti, in idealno rešitev sem videl v kefirju, saj vsebuje obe "vrsti" mikroorganizmov v bolj ustreznem razmerju. Praksa mi je to potrdila in odtlej delam droži samo še tako.
Tak kruh ima tudi povsem samosvoje senzorične lastnosti: njegov okus je dosti bolj kompleksen od samo kvašenega kruha, hkrati pa bolj uravnotežen, bolj skladen in, če smo skrbni, manj kisel od tistega s "klasičnim" kislim testom. Za recept me sprašujejo celo ljudje, ki sicer "ne marajo kruha".