Pri nas je bila prežganaka za otroke zdravilo za vse, sploh ko je bolel trebušček. Ampak samo malo maščobe, prepražena moka, sol in običajno še jajce za dodatek. Vedno brez kumine.
Moja babica pa je prežganko delala še z malo mlete rdeče paprike, samo ščepec je dodala med praženjem moke, na koncu pa še malo popra. To juho sem imela zelo, zelo rada, kruh sem si nadrobila in vsaj dva krožnika običajno za zajtrk pojedla.




















