Pust, pust mastnih ust - Poznate tradicionalne slovenske pustne maske in običaje?

Pokrovitelj kategorije

Pustni čas je čas veselja, norčavosti in zabave, ki se konča s pepelnično sredo, ko se začne post. V tem času se ljudje našemijo v različne like in se udeležujejo pustnih prireditev, ki so del bogate slovenske kulturne dediščine. V Sloveniji obstaja veliko različnih pustnih običajev, ki izražajo lokalno identiteto, humor in kritiko družbenih razmer. V tem članku vam bomo predstavili nekaj najbolj znanih in zanimivih pustnih običajev v Sloveniji, ki so vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva ali na seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

Kurentovanje na Ptuju

Kurentovanje na Ptuju je največji in najstarejši slovenski pustni karneval, ki ima več kot 60-letno tradicijo. Vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev, ki si ogledajo pisano povorko pustnih mask, med katerimi izstopajo kurenti ali koranti. To so pustni liki, ki so oblečeni v kožuhe, imajo zvonove okrog pasu in posebna pokrivala na glavi. Kurenti so simbol plodnosti in pomladi, njihova naloga je pregnati zimo in zle duhove ter prinašati srečo in dobro letino. Kurentovanje na Ptuju je vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Otvoritvena etno povorka lanskega Kurentovanja. Foto: Stanko Kozel

Kurentovanje na Ptuju poteka od svečnice do pepelnične srede, vrhunec pa je na pustno nedeljo, ko se odvije mednarodna karnevalska povorka. Poleg kurentov se v povorki pojavljajo tudi drugi tradicionalni pustni liki, kot so rusa, cigani, orači, mežnarji, piceki, ženitni posredniki, kurentove neveste in drugi. Poleg tradicionalnih mask se v povorki predstavljajo tudi sodobne maske, ki so navdihnjene z aktualnimi dogodki in osebnostmi. Povorko spremlja bogat kulturni program, ki vključuje glasbo, ples, gledališče, razstave, delavnice in degustacije. Kurentovanje na Ptuju je prava paša za oči in ušesa, ki združuje starodavno tradicijo in sodobno ustvarjalnost. Več o kurentovanju si lahko preberete tukaj.

Laufarija v Cerknem

Laufarija v Cerknem je eden najbolj izvirnih in ohranjenih pustnih običajev v Sloveniji, ki sega v 16. stoletje. Laufarji so pustne maske, ki predstavljajo različne like iz življenja in domišljije. Med njimi je najpomembnejši Pust, ki je kriv za vse nesreče in tegobe v preteklem letu. Pust je na pustni torek obsojen na smrt in zažgan na grmadi, s čimer se simbolično konča zima in začne pomlad. Laufarija v Cerknem  je vpisana na slovenski Register nesnovne kulturne dediščine in je razglašena za nesnovno dediščino državnega pomena.

Laufarji se začnejo zbirati že na prvo nedeljo po novem letu, ko se predstavijo v cerkvi. Vsako nedeljo do pustnega torka se zberejo v gostilni, kjer se dogovarjajo o poteku pustovanja. Na debelo nedeljo se laufarji oblečejo v svoje naličja-larfe, ki so narejene iz lipovega lesa in prikazujejo različne obraze in izraze. Naličja so delo domačih rezbarjev, ki jih izdelujejo po starih vzorcih. Vsak laufar ima svojo obleko, ki je prilagojena njegovemu liku. Skupino laufarjev sestavlja 25 likov, ki imajo vsak svojo vlogo in značaj. Poleg Pusta so v skupini še drugi liki, kot so Ta star, Ta divji mož, Ta lep, Ta grintav, Ta nosat, Ta debel, Ta dolg, Ta črn, Ta rdeč, Ta zelen, Ta rumen, Ta bel, Ta pisani, Ta smrkav, Ta cvetlični, Ta slamnat, Ta bršljanast, Ta kožuhov, Ta smrekov, Ta ježev, Ta terjast, Ta coprnica, Ta peklenšček in Ta angelček.

Skupinska slika vseh 25 laufarjev. 

Na pustni torek se laufarji odpravijo na obhod po vasi, kjer obiskujejo hiše in prosijo za darove. Pust je ves čas v spremstvu svojih paznikov, ki ga varujejo pred drugimi laufarji, ki ga hočejo ugrabiti. Na koncu obhoda se Pustu sodi na trgu, kjer ga obtožijo za vse slabo, kar se je zgodilo v minulem letu. Pust se brani z izgovori in prošnjami, vendar ga obsodijo na smrt. Pusta odpeljejo na grmado, kjer ga zažgejo, medtem ko laufarji in gledalci zapojejo pesem o pomladi. S tem se konča laufarija in začne se post. O Cerkljanski laufariji si lahko več preberete tukaj.

Škoromatija

Škoromatija je pustni običaj, ki se odvija v vaseh na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem Podolju. Škoromati so najstarejše pustne maske na Slovenskem, ki izvirajo iz 15. stoletja. Škoromati so vpisani na seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

Škoromati se začnejo zbirati na pustno soboto, ko se odpravijo na poberijo – obhod, kjer po hišah nabirajo darove. Ta naloga pripada poberinu, ki je edini praznično oblečen. Ima pisano kapo iz papirnatih rož in trakov, belo srajco, rdečo rutico okrog vratu, pisane hlače in nogavice ter črne čevlje. V rokah nosi košaro, v katero zbira darove. Poberin je spremljevalec škoromatov z zvonci, ki so glavni pustni liki. Škoromati z zvonci so oblečeni v belo srajco, črne hlače in čevlje, okrog pasu pa imajo privezane zvonove različnih velikosti. Na glavi imajo klobuk iz slame, ki je okrašen z rožami in trakovi. V rokah nosijo palice, s katerimi udarjajo po tleh in ustvarjajo hrup. Poleg škoromatov z zvonci so v skupini še drugi liki, kot so škoromati s pištolami, ki streljajo v zrak, škoromati s kijem, ki udarjajo po drugih škoromatih, škoromati s kitaro, ki igrajo glasbo, škoromati s harmoniko, ki igrajo narodne pesmi, škoromati s klobuki, ki so oblečeni v stare in raztrgane obleke, škoromati s kokošmi, ki nosijo žive kokoši, škoromati s kozami, ki nosijo žive koze, škoromati s konji, ki jahajo konje, in škoromati s kravami, ki vlečejo krave. Vsi ti liki predstavljajo različne poklice, živali in značaje, ki so značilni za podeželsko življenje.

Utrinek iz poberije. Foto: Erik Žunec

Na pustni torek se škoromati odpravijo na veliko poberijo, ki je najpomembnejši del škoromatije. Takrat obiščejo vse vasi v okolici in se ustavijo na vsaki hiši, kjer prosijo za darove. Darovi so običajno hrana, pijača, denar ali druge stvari, ki jih škoromati potrebujejo za svoje življenje. Če jim domačini ne dajo ničesar, jih škoromati nadlegujejo, zbadajo, dražijo, pljuvajo, grizejo, ščipajo, tolčejo ali celo ugrabijo. Če jim domačini dajo dovolj, jih škoromati pohvalijo, poljubijo, objamejo, zapojejo ali zaplešejo z njimi. Na koncu velike poberije se škoromati zberejo na trgu, kjer se poveselijo, pojedo, popijejo, zapojejo, zaplešejo in se pohvalijo s svojimi darovi. S tem se konča škoromatija in začne se post. Tukaj si lahko o škoromatiji preberete še kaj več.

Pust v Cerknici

Pust v Cerknici je eden najbolj raznolikih in bogatih pustnih običajev v Sloveniji. Pust v Cerknici je vpisan na seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

Pust v Cerknici je znan po svojih številnih in raznobarvnih pustnih maskah, ki predstavljajo različne like iz življenja in domišljije. Med njimi so najbolj znani butalci, ki so smešni in neumni prebivalci Butal, ki jih je opisal Fran Milčinski v svoji knjigi Butalci. Butalci so oblečeni v stare in raztrgane obleke, imajo na glavi klobuke iz papirja, v rokah pa nosijo različne rekvizite, kot so metle, grablje, lopate, sekire in drugo. Butalci se sprehajajo po vasi in delajo norčije iz ljudi in sebe.

Utrinek iz lanskega karnevala. Foto: Ljubo Vukelić

Poleg butalcev se v Cerknici pojavljajo tudi drugi pustni liki, kot so coprnica Uršula, Povodni mož Jezerko, Ščuka Velikanka, Butalci in drugi. Pustne prireditve se začnejo na debeli četrtek s t.i. Žaganjem babe in zaključi na pepelnično sredo s pokopom Pusta. Vrhunec pustovanja je nedeljski pustni karneval po ulicah Cerknice, ki se vedno začne točno okoli 12.32. Bi si želeli prebrati še več? Vse informacije o pustu v Cerknici lahko najdete tukaj.

Seveda pa je to le nekaj večjih karnevalov, ki se odvijejo v dneh pred pustom in vsem, ki jih tukaj nismo omenili, delamo krivico. Slovenija je namreč bogata z običaji, ki spremljajo ta praznik, tako da boste takšen ali drugačen dogodek v teh dneh zasledili v praktično vsakem kraju po Sloveniji.

Pustna kulinarika

Pusta pa ni brez pustnih dobrot. Pustna kulinarika je bogata in raznolika, saj vključuje različne jedi, ki so značilne za različne slovenske pokrajine. Pustne jedi so običajno mastne, ocvrte in sladke, saj so nekoč predstavljale način porabe zimskih zalog pred postnim časom. Med najbolj priljubljenimi pustnimi jedmi so krofi, flancati, miške, ocvirkovka, pečenice, krvavice, kislo zelje in kisla repa. Pustna kulinarika je del slovenske kulinarične dediščine, ki izraža veselje in norčavost pustnega praznika. Za vas smo pripravili izbor receptov, ki vas bodo razvajali v tem predpustnem času.

Recepti

Število receptov: 17

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
malo za hecsijasaja
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti