Drage punce, zdi se mi, da vse tare isti problem- obljubljenih stvari ni in ni.
Lansko leto je moja sestra zbirala kode kot nora, da še to zimo pijemo čaje, ki imajo na dnu izrezano kodo in je škatlica na tem mestu prelepljena s koščkom papirja. Mislim, da je poslala kupone za 12 skodelic, pa nikakor ni dobila ne odgovora, ne skodelic. Po pregovarjanju se je le odločila in jim pisala e-mail, da se ji ne zdi pravično, da obljubljajo nekaj, česar ne izpolnejo. V roku enega tedna je dobila odgovor, da je zmanjkalo vseh skodelic in da čakajo na novo pošiljko. Čez nekaj dni je dobila vse skodelice, ki so čudovite, kvalitetne.. Take, kot morajo biti.
S tem hočem povedati, da "kdor jezika špara, kruha strada" oziroma- če ne damo vedeti, da nam ni vseeno, nas lahko okrog prsta vrti vsak, ki ima minuto časa.
Verjamem, da vam ne bo vzelo veliko časa, da jim pošljete e-mail, zato le pogumno.
P.S.: Sestra se je letos znašla še v eni neprijetni situaciji glede študentskih bonov, ko so jo v prodajalni le-teh "pozabili" obvestiti, da mora izpolniti obrazec. Ker so ji to sporočili prepozno, so ji propadli študentski boni, izgubila je dobrih 16€ (saj ne, da je to veliko denarja, se ti pa zdi neumno), navsezadnje pa je zaposlena tam odreagirala tako, kot da je sestra vsega sama kriva. Ker se ji je zdelo neumno, je napisala dolgo pritožbo in po približno treh tednih jo je poklicala direktorica, se ji opravičila in prosila, naj se oglasi v prodajalni, da ji vrnejo denar.
Če bi ostala tiho in požrla ponos, niti nihče ne bi vedel, kaj se je zgodilo. Seveda ni niti v sanjah pričakovala, da se lahko kaj takega zgodi, pa vendarle a tak način vidiš, da le ni vsem vseeno.
Pa lep dan!!
koprivca