Igrače

tema je zaklenjena

Veri  

član od: 21.10.2004

sporočila: 4272

8. jan 2007 1:18

Kar se pa tiče pomoči, pa jaz verjamem tistemu kitajskemu pregovoru, ki pravi, da je bolj pomagaš, če ribiča naučiš ujet ribo kot če mu jo daš... Ker če bi recimo Klavdija našla neko delo, bi rešila problem dolgoročno in ne samo glede igračk ampak v celoti... Vem, da to marsikomu ni všeč in da nekateri cenijo SAMO materialno pomoč in ne želijo drugačne. Moji predlogi so bili za tiste, ki si želijo sami nekaj naredit, ker verjamem, da obstajajo... Veri

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

8. jan 2007 7:50

Tisti, ki ste v dvomih, malce preberite dosedanje prispevke KlavdijeF - še v drugih temah. Morda vam bo kaj bolj jasno. Lp Cila Sporočilo je spremenil(a) Cila dne 08. jan 2007 08:54:53

marelica  

član od: 27.8.2005

sporočila: 1398

8. jan 2007 8:39

Sedaj se bom še jaz oglasila. Klavdija je prosila za plišate igrače. Nikjer ni napisala, da drugih (doma narejenih, starih kock,...) nima. Naš malček dobiva igrače, vendar mu pliša ne kupujem, ker se mi zdi za to res škoda denarja. Nekaj imam še svojih plišastih igračk, med njimi tudi medveda, ki je star 27 let in ga ima zelo rad. Nekaj jih je pa dobil od drugih. Je pa res, da je bolj vesel avtomobilčka za 0,83 E (200 SIT), ki ga kupim v trgovini, še bolj pa žirafe in bagerja (valjar), ki sem mu ga naredila iz ostankov kartona. Opazila sem namreč tudi, da so plišaste igračke zanj dan ali dva za nekaj minut zanimive, potem pa ležijo v zaboju. Sicer pa je nor na vlake (kljub temu, da ima vlakca Tomažka) in mi iz predala v kuhinji zvleče rezalne deske ali pokrovke in iz njih sestavlja vlak. Domišljija, ki se razvija tudi z drugimi pripomočki. Tako je pri nas. marelica

vemves  

član od: 19.5.2005

sporočila: 337

8. jan 2007 11:30

frina Veri,tudi en pregovor govori,da lačnega najprej nahrani,potem te bo lahko poslušal Saša

zima  

član od: 16.1.2004

sporočila: 574

8. jan 2007 11:38

Klavdija, pošlji mi na ZP naslov, kam naj ti pošljem oz. dostavim plišaste igrače. ZIMA

matilda  

član od: 16.8.2006

sporočila: 1981

8. jan 2007 12:36

Veri je napisal/a:
Se strinjam s cherry! Zase vem, da nisem mislila nič slabega s svojimi predlogi, pa mislim, da drugi tudi ne, včasih se človek pač ne spomni, kaj bi lahko počel... Se pa vseeno da in včasih tak nasvet prav pride - če ga seveda človek hoče - ni nujno, da se bo KlavdijiF dalo ubadat z internetnimi stranmi, mogoče pa bo pomagalo komu drugemu, ki je tudi brez dela... Vem, da meni je kdaj pomagala kaka ideja, kaj bi lahko počela, saj tudi nisem bila od vedno zaposlena in se zavedam, da se to lahko ponovi... Zato si tudi iščem alternative, več ko znaš, več veljaš... Po mojem poklicu ni ravno ne vem kakega povpraševanja... Veri
saj to hočem tudi jaz rečt, Klavdija je odprla temo na forumu, kjer lahko vsak napiše, kar želi, prav tako vsak prebere ali ne. Lahko bi vsi Klavdiji na ZS poslali sporočilo, na forumu se pa ne bi pogovarjali. Mislim, da se na teh forumih najde ogromno informacij, ki pa ne pridejo prav samo tistemu, ki je temo odprl, ampak tudi naključnemu bralcu. Kot en čisto banalen primer - vrstni red peke piškotov za praznike: avtorico je zanimal vrstni red, pisalo se je pa v forum vseh vrst nasvetov, receptov in idej, ki so vsaj meni zelo prav prišli, čeprav nisem avtorica in me vrstni red ni zanimal. Zato se mi zdi malo smotano očitanje, zakaj ji pišemo nasvete - včasih človek avtomatično napiše, kar mu pride na misel, pa če to druge zanima ali ne. Je pa to tudi v drugih temah, ne samo v tej. Ampak očitno so se nekateri odločili, da bojo "pomagali" nam, ki ne pišemo pravih stvari, ne pa Klavdiji, ki je prosila za pomoč. matilda

matilda  

član od: 16.8.2006

sporočila: 1981

8. jan 2007 12:47

Pa še nekaj se mi zdi: danes je ratalo tako, da če ob eni žalostni zgodbi ne izliješ vseh solz, usmiljenja in pomilovanja na papir, si že slab in ne razumeš socialne problematike. Potem pa udrihamo po državi, ker noben ni kriv, da je reven. V ameriških oddajah lahko vidiš, da ljudje zelo obsojajo tiste, ki ne delajo nič in živijo od socialnih pomoči, saj se zavedajo, da socialo plačujejo sami. Tam se ne tolažijo - saj ne veš, zakaj je tako ratalo. Pri nas pa moreš razumet vsakega, tudi če je sam kriv za svoje napake. Kdo pa razume mene? V našem kraju nas ljudje vlačijo po ustih, imajo za nadute, razvajene in še kaj, ker pač imamo trgovino. Slišala sem že, da je kdo rekel, da tja ne gre kupit zanalašč, da "ne bo tej babi solde nosu". Noben pa ne ve, kako živimo, da smo se že mogli posluževati nezakonitih kreditov, kjer smo dvojno preplačali znesek in obresti, da smo lahko plačali davke in prispevke, noben ne ve, kakšne travme doživljaš, ko te kliče dobavitelj in se ne oglasiš, ker mu ne moreš nič obljubiti. Pa da nimaš dopusta, da delaš cel dan, ker si ne moreš privoščiti delavca... Ampak kaj, privatniki itak izkoriščamo, smo naduti in razvajeni... matilda

Veri  

član od: 21.10.2004

sporočila: 4272

8. jan 2007 13:15

matilda, se precej strinjam s tabo, zame svet ni črno bel in nikoli ne bo... Enkrat sem se v Nami pogovarjala s prodajalko na oddelku za perilo... Mi je zmanjkalo gotovine ravno toliko, kolikor sem prej dala enemu klošarju in sva se razgovorili med tem, ko sem plačevala s kartico. Je rekla, kako njo vedno njihov klošar ustavlja, naj vendar malo pokramlja z njim, ona pa nima časa tam počivat na klopci, ker mora domov skuhat, v vrtec po otroke, v trgovino,... In sta se enrkat pogovarjala o tem koliko zaslužita... Enako! Čisto enako, takrat je bilo to 75.000, samo da ima ona tri otroke za preživljat... Samo v razmislek! Da ne bo pomote: to ne pomeni, da mi je vseeno za klošarje, vem, da so kljub temu, da imajo dovolj denarja za alkohol, bogi ravno zato, ker jim samo še to nekaj pomeni in se jim je v glavnem življenje sesulo, ampak noben me pa ne bo prepričal, da se ti to zgodi brez tvojega karkšnegakoli vmešavanja, da se ti zgodi in ti nimaš tu kaj... Še vedno jim dam kako malenkost, sploh če me nasmejejo, več pa dam tistim, ki igrajo na ulicah, ker se ti trudijo, naredijo razpoloženje, vzdušje, si za moje pojme bolj zaslužijo. Nimam nič proti temu, da ljudje pošljejo igračke tistemu, ki jih rabi, hvalabogu, saj smo tudi mi skoraj vse svoje dali rdečemu križu. In mogoče sem res strašno sebična, ker bom tiste t igračke, ki so ostale, dala rajši svojemu otroku, ampak kar se mene tiče, je to osnovni nagon, da pač najprej poskrbimo za svoje otroke... Glede na to, da jih bom že čez pol leta rabila, jih pač ne bom pošiljala. Res ne delam v sociali, sem pa bila na humanitarni akciji, kjer sem videla, da stvari ne grejo tako, kot bi si mi, idealisti, zamišljali... In sem potem sama ogranizirala delavnico, kjer smo šivali punčke za otroke iz azila, ker tistim pa dejansko vzamejo vse, tudi če kak kako sabo prešverca... Tak da to, da misliš še na drug način, ne pomeni, da nič ne narediš, ampak samo da misliš po svoje! če kdo noče take pomoči, mu je ni treba vzet, lahko se še vedno samo smili sam sebi in drugim, ker to itak vedno najbolj pomaga... In še vedno mislim, da je pametno naprej mislit... (zato sem tudi shranila tiste 3 pliške - ker sem vedela, da bom mela svoje otroke...) In zato se bom še naprej učila še drugih stvari, ker vem, da bom lahko čisto na istem - brez službe - čez 2 leti... In potem bom spet po čudežu med tistimi srečnimi, ki jim kamen plava, a ne?;) Veri

klavdijaB  

član od: 31.3.2004

sporočila: 952

8. jan 2007 13:50

popolnoma se strinjam z Veri. In tudi jaz sem šla že skozi čas, ko še za kruh in mleko ni bilo. (jaz doma z dojenčkom, bivši pri vojakih), dobivala pa samo starševski dodatek. Potem pa sem imela srečo in poleg svoje punce v vozičku jemala na sprehode (dvo urne) še dva predšolska otroka gospe iz bližine. Takrat je bil vsak tolar pomemben. Gospe je bilo pomembno, da so njeni otroci zunaj na svežem zraku, meni je vsak tolar prišel prav. In ker nisem dobila službe po preteku porodniške, sem hodila čistit v bližnjo gostilno. ..... Sedaj sem samohranilka z dvema najstnicama. (o internetu doma lahko samo sanjamo ( pa edina od sodelavcev plačujem najemnino za stanovanje - večina jih živi v svojih že odplačanih ali hišah ali stanovanjih) Edina z eno plačo in dvema otrokoma in edino jaz ne sprašujem 14. v mesecu ali bo jutri plača ali ne. Vedno kak tolar prišparamo. Važno je, da veš koliko imaš in koliko lahko porabiš in živiš v svojih zmožnostih. So pač za kosilo špageti za 80 sit in ne zrezki za 1.000 sit. Klavdija, bilo bi dobro, če bi povedala koliko je otrok star - bo verjetno lažje poslati kakšno igračko, ker plišastih se ti bo sedaj verjetno nabralo. Ali kakšno knjigico. klavdijaB.

frina  

član od: 8.5.2005

sporočila: 3472

8. jan 2007 15:04

Predlagam, da to temo, ki se v tem trenutku nanaša samo na Klavdijo F, nadaljujemo v temi, ki sem jo odprla. Upam, da ne bo prehude zamere. frina

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Tema je zaklenjena, zato vanjo ne morete več pošiljati sporočil.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
malo za hecsijasaja
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti