Mislim da gre tukaj res za bonton, v prvi vrsti pa predvsem za SPOŠTOVANJE do sočloveka.
Sama sem si zmeraj govorila, da s kadilcem pa že ne bom... No, pa sem ga vseeno "fasala". In kaj je pri tem najlepše: točno ve, da meni cigaretni dim smrdi ko kuga in NIKOLI ne kadi, ko sem jaz v bližini (če me ni pač uživa do nezavesti) Nikoli mu nisem sitnarila, da mora nehat - naj ima svoje veselje, če mu ta gnus paše. Samo mene naj ne gnjavi s tem in zobe naj si fajn zdrgne

. Še več: imava dogovor, da če ga prijatelji žicajo, naj z njimi enega zapali, jaz rečem ne. Sicer izpadem zmaj, ampak oba profitirava. Ko mu pa pač res zapaše, da bi enega prižgal, se umakne in se 10 minut ne vidiva. Pa kaj. V gostilni greva vedno v del za nekadilce, ker tudi njemu ne paše, da mu kdo smrdi pod nosom medtem ko je.
Se da prilagajat.
LP,
Staša
Sporočilo je spremenil(a) stasafrank dne 12. jun 2006 15:18:41