Kaj beremo?

Draga Vendy, valda da nima smisla. Saj to je meni jasno že dolg časa. Samo mi pa ni jasno veš, da te po 25 letih malo grizejo skloni. In tudi se meni zdi, da bi morali biti bolj zahtevni kdo kaj že prevaja na takem nivoju. Saj sama veš, da se zelo zahtevno leposlovje da krasno prevest tudi ljubiteljsko. Samo ti ljudje, ki to počnejo, počnejo ti iz neke strasti in zelo dolgo. In včasih se zgodi, da izpade master. Ampak res master work. No, za ostale - umetnina.

Saj jaz vem,da lahko vpijem do vesolja pa niti utrinka ne bo. Samo je pa tud Nola trofla tu nekje, ko je napisala koga vse cenimo. In kako. In jaz osebno pri moji vesti si ne dovolim,da mi bo en al ena kakala, kaki stručko je. Pa pri tem pase rit na proračunu lepo neopazno. A me štekaš, kaj hočem rečt? Vem da.

In kaj bo recimo pol nek zelo delaven človek moral poslušat opazke raznih perjastih živali v človeški podobi, ko pridejo tja na karkol že. Pa, da se bo večina spakovala kako so primitivni,nedelovni,nehigienski in take oslarije. Mislim Vendy, da veš o čem govorim. Ni higiena v kopalnici vse. In mene blazno moti, da je nekak samoumevno postalo, da žajfa in redno tuširanje sperejo vso umazanijo. In kot oba veva je tega dirty stuffa tukaj toliko,da nisem prepričan,da bi 500 vodnih topov opralo vso sranje.

Jaz sem pač izpostavil enega no. Ampak glede onega prej. Saj programi nacionalni so se v vsej jugi vrteli. Kako le, da so si samo Slovenci memorirali znanje? In se drugje samoumevno pričakuje,da če pač ne gre drgač, bo pa Slovenc začel lomit v šprahi. Vse šrahe nekdanje juge pa tud sosedov so toliko povezane, da ni problema razumet, če jaz govori na Hrvaškem slovensko in Hrvat hrvaško. Če se pa glih kje zalomi, so pa roke, noge pa saj veš, nasmeh pa to. In to, kar sem jaz v prvem postu pisal, so mene v Zagrebu opozorili. So rekli, pa a sem nor in a smo nori, da si pa ravno vse dovolimo. So rekli, pejdt v trgovino in kamorkoli že in govori slovensko. Saj meni tud blo najprej mal hecno. Samo glej ga vraga, večina je razumela kaj želim in se je dalo in da zmenit vse. Brez da jaz uporabim besedo hrvaščine.

Seveda velja enako za tukaj. Mene nihče ne bo prepričal, da ne razume srbohrvaščine. Mogoče res ne vse, samo celoto se pa nekak da izluščiti. In, da se negdo na tej ali oni strani meje afna, da ne razume, ne drži vode.

Jaz pač mam mogoče malo čudno mnenje glede teh zadev, ker sem rasel na vseh straneh. Ja, se strinjam, da recimo Hrvat pride sem in govori v svoji spiki. Ampak tud odgovor v slovenski mu bo dovolj jasen, da ne bo lačen,žejen in tako naprej. Seveda velja tudi obratno.

Ah, un pa naj si raje botox mal kam napumpa, da ne bo ovenel

Ne pregori mi jutri, ker bo baje obup. Lepo v sencko in vsi ostali tudi. Nočko.

Multivitamin

Trenutno na polovici knjige Umetnost preprostosti - Dominique Loreau. 

5 dni nazaj sem pisal, danes si pa lahko sami pogledate kako in kaj. Mi niste verjeli in mislili, da bluzim.

Je vsekakor bolše branje od moje drage Elaphus. Čeravno niti ono ni slabo.

Multivitamin

Na dopustu prebrala deset knjig, najboljša je bila Jej,moli, ljubi od Elizabet Gilbert - lahka za branje z veliko življenskih naukov.

Sto ljudi, sto okusov :) Jaz sem jo odložila nekje na 40. strani, ker mi je bila eno čisto bluzenje.

Berem T. Winton - Hiša na Ulici oblakov. Luštna, malo odbita, čisto malo je pa treba zraven tudi mislit :)

Hmm, jaz sem prebrala stran in ne me ni povabila naprej, imam pa jo namen še enkrat poskusiti.

Na dopustu prebrala kar veliko, tudi sicer je to moja glavna aktivnost v prostem času.

Trenutno berem Babe ne tarnajo. Lušno. Pokončno, sočno, amapk nič pretresljivega kar ne bi v močnejši obliki našli že v Babjih boginjah ter knjigo Psihološka podlaga vizualne umetnosti Vida Pečjaka, ki pa je fenomenalna. Naš zelo znani psiholog je sploh znan, da zna pisati tudi poljudno za nestrokovne bralce, zanimivo, da je knjiga pisana prav toliko iz vidika mlade veje psihologije umetnosti kot iz obče psihologije, če ne slednje še več. Priporočam.

terakota

Tess Gerritsen: Klub Mefisto in Kirurg - obe super (za ljubitelje kriminalk)

Postavila bom vprašanje, za katero upam, da ga ne boste smatrale kot provokativno in neokusno, ker to res ni in tudi ne bi želela, da tako izzveni: namreč, zelo imam rada knjige, kupujem jih kjerkoli in kadarkoli, tudi v antikvariatih. Tu pa se pojavi problem: imam nek predsodek do teh knjig, ker ne vem, kdo je bil njihov lastnik. Kadar uporabljam tako knjigo, si potem vedno grem umit roke. To mi gre na jetra, saj drugače nisem neka pretirana čistunka (no, ja, ne hodim umazana okoli, saj me razumete, ne? ). Zanimivo je, da teh predsodkov do knjig, izposojenih v knjižnici, nimam.

In vem tudi, od kod delno izvira ta blesav odnos: enkrat sem brala neko perzijsko pravljico, v kateri so bili listi knjige prepojeni s strupom in zaradi tega je bralec umrl. Vem, res vem, da tega v našem sodobnem svetu ni , ampak ne morem si pomagati. Sploh ne mislim, da bi bila knjiga prepojena s strupom, meni se zdi enostavno umazana .  A poznate kak nasvet, ki bi mi pomagal???

lp

P.s. da ne bo samo smetenje teme, zadnje dni sem prebrala od  Gorana Tribusona: če ne bo hujšega, Sama Rubina (po moje je to psevdonim???) Urban, sodoben ati ali oči in Angelce Žerovnik Otroci s posebnimi potrebami. Prvi dve priporočam vsem, tretjo pa tistim, ki jih to zanima.

cervus

Elaphus, tudi jaz imam tak problem. Knjige iz knjižnice obrišem z res dobro ožeto krpo, če je ovita v plasičen ovoj. Krpa je vedno zelo umazana. Žal nimajo vsi takega odnosa do knjig, da bi si umili roke pred branjem, da ne bi jedli ob branju in z mastnimi in lepljivimi rokami obračali liste. Dostikrat so strani polite s kavo. Tako pač je in najbolje je preprečiti. To, da bi pa pomislila, da so listi prepojeni s strupom, to mi še ni prišlo na pamet. Bog ne daj, da si komu dala idejo!

Moj nasvet: še naprej si umivaj roke. Jaz knjig iz knjižnice tudi ne polagam na mizo ali kamorkoli. Ponavadi jo imam ovito v čist papir. Saj mogoče je to neke vrste obsesija, ampak tako je. Vsak tele ma svoj vesele, ne! 

Če je to slaba navada, da si po vsakem branju izposojene knjige iz knjižnice in podobno umivaš roke, potem jo imam tudi jaz. Obožujem stare knjige in jih rada vzamem v branje, ampak, ko jo odložim pa tudi mačku ne ponudim hrane, dokler si rok ne umijem lepo z milom.

Meni se zdi, da je tako prav, saj nimamo predsodkov pred knjigami, kje so se potikale preden so prišle v naše roke pa nikoli ne vemo. Že velikokrat se mi je zgodilo, da sem pri kaki hiši uporabila njihov wc in tam naletela na kar mini knjižnico. Sicer pohvalno, ampak,... no že zaradi tega je bolje biti previden.