Kaj beremo?

Še malo na tisto diskuisjo o televiziji/dalekozornici.

Če pogledamo semantično (pa tudi semiotično), gre za sestavljeno besedo. Prepona "tele" označuje, da gre za nekaj, kar se prenaša na razdaljo/z razdaljo, kar je tu in potem skoraj hkrati še na drugem koncu, nekaj primerov: telegraf, telepatija, telefon....

"vizija" in "vizor" sta pa slovenizirani verziji tega, da nekaj gledamo, zremo, vidimo (nič se ni treba naprezati, ker vseeno vidimo).

In v tem kontekstu je dalekozornica čisto logičen prevod.

Ki pa se ni posebej močno prijel, ker je imela uporaba teh besed vedno eno dnevnopolitično in idejološko-pravšnjo konotacijo.

Po drugi strani pa je meni zelo všeč oznaka "zračna luka" za letališče.

P.S.

V resnici ne vidim razloga, da bi človek svoje znanje jezikov v naslednjem koraku tolmačil kot servilnost. Hudiča, naj bo vsak ponosen, da se je česa naučil in da mu je življenje omogočilo, da se je naučil tudi kakega jezika več.

In je tudi tako, da se človek, ki se zna izražati v maternem jeziku, znajde tudi, ko se mora izražati v kakšnem drugem. 

Česar skoraj ne bi mogla reči za samozvane branilce slovenščine, ki so napadalno razpoloženi zlasti do ostalih slovanskih jezikov in tistih, ki jih govorijo. Take sile, kot jo tovrstni "branilci" delajo lepemu slovenskemu jeziku, ne more narediti nobena globalizacija in kar je še tega.

Vendelina jr.

Jaz sicer redno berem hrvaške resne in tudi manj resne časopise, in gledam tudi njihovo nacionalko občasno. In sem resnično presenečen. Jaz sem namreč zelo redko zasledil, da bi kdorkoli resen, (novinarsko pisno ali govorno besedilo) uporabljal te, kot jih imenujete, novodobne izraze. Veliko sem tudi v Zagrebu, in hiljadarka in supa tam ni nobena nenavadna beseda nikoli bila, niti v času vojne ne. Tud leb (kar je v bistvu hleb) se je na veliko uporabljal in se. In tudi skor noben, ki živi v Zagrebu pa tudi drugje ne uporablja striktno mlijeko. Pa tud v Beogradu je podobno. Jaz sicer ne vem, da eni po pripovedovanjih skoz naletite na križe in težave. Jaz tud naletim na križ in težavo včasih, ko se kaka prodajalka kje drugje v Sloveniji naredi malo noro in ne razume.

Jaz sem sicer rojen Zagrebčan in prvi jezik, ki sem se ga naučil je bila hrvaščina ter nato angleščina. Slovensko sem se jaz naučil komaj pri 6-ih al 7-ih letih. In slovenščina je materin in očetov jezik. In jaz osebno si ne bi upal prevajat "resnih" prevodov iz hrvaščine v slovenščino in obratno. Kak recept že, pa triči trači. Da bi pa javno zapisal,da se ukvarjam z resnim in uspešnim prevajanjem, je pa celo zame kot native speakerja, malo prehuda.

p.s. - jaz se v Zagrebu doma s prijatelji,prijateljicami in znanci pogovarjam hrvaško. Drugje pa govorim slovensko. V trgovinah,ko kaj kupujem in tako naprej. Pa tud v Sloveniji mi na konc pameti ne pride, da bi z neznanim hrvatom govoril hrvaško. Če se le ta malo ne potrudi s slovenščino, in sem redno zahaja. Ni šans,da bi jaz kot natur govorec z njimi komuniciral v hrvaščini. Tako kot oni ne z mano v sloveščini. In to ni znak omejenosti zame. Po celem svetu obstajajo neka pravila lepega ali vsaj priporočljivega obnašanja. In, če grem na Finsko se tud jaz naučim prej malo finskega. Vsaj toliko, da po finsko obrazložim,da nisem Finec in ne govorim finsko in vprašam, če se lahko pogovarjamo v angleščini.

Seveda zgoraj omenjeno ne velja za ljudi, ki so ali bi bili v stiski kakršnikoli. Za nekoga, ki pa se mu ne ljubi mrdnit s tazadnjo, jaz ne bom dvojno migal.

Multivitamin

mene pa beseda dalekozornica spominja na to, da nekaj od daleč gledam (pa ne z dveh, treh metrov) in zato mi tudi slučajno ni logična. Niti na misel mi pa ne pride, da opozarja na to, da nekaj od daleč prenašamo. Čeprav je obrazložitev, ki jo je Vendelina jr. napisala, verjetno čisto korektna. Zato pa moj smisel za razumevanje in logično mišljenje ni (po vsem zgoraj navedenem).

lp

Elaphus, v nemškem jeziku uporabljajo besedo "fern glotzen", kar bi enostavno pomenilo, buljiti v daljavo. Ta izraz v nemščini pomeni gledati televizijo

Multivitamin

Ja, hvala za popravek Mamamia.Vem, da sem narobe napisala vijetar, ampak mislila pa sem, da je prav, da piha vjetar. Večkrat gledam "zagrebačke žajfnice", ker uživam v poslušanju jezika, kot sem uživala v poslušanju Dalmatincev. Moja hči, ki sicer kar dobro shaja s hrvaščino, pa me je prosila za prevod, ko nama je gazdarica razlagal stvari po dalmatinsko. Menim, da smo Slovenci zelo nadarjeni za tuje jezike, saj smo se srbohrvaščine večina naučili dva, tri, tudi angleščina večini ne dela težav. In se strinjam, če znaš, govori, brez veze se obremenjevati, zakaj pa on noče, ne zna itd. Se dobro spomnim, če me je kdo vprašal, izvinite, kde je željeznička stanica, da sem avtomatično preklopila in mu odgovorila v njemu razumljivem jeziku. Kot moja vnukinja, ki ji je slovenščina drugi jezik in ko ji rečeš, da lepo riše, mirno odgovori :"Hvala!"

Bilo je tudi na Pašmanu in k mizi pride malo temnejši gospod, kasneje se je izkazalo, da je Peruanec in vpraša:" Libro?", jaz modro odgovorim libro, potem pa do you speak english, on pa, ja malo itd. Ko prisedejo še ostali, od tega nekaj, ki so ga poznali in pričnejo veselo klepetati po slovensko, se mu oči navihano smejijo, pa sem te. In smo se pogovarjali po slovensko, angleško, špansko in smo bili ena velika družina. In smo našega Peruanca malo popravljali pri sklonih, ker nas je prosil za to, pa malo smo ga spraševali, kako se pa to reče. Malo dobre volje in strpnosti, malo spoštovanja in vse je tako kot mora biti.

In še to najpomembneje. Tudi videla v eni oddaji na TV. Ne spomim se imena, se pa dobro spomnim, ko je gospa, ki so jo intervjuvali (tudi ne vem več natančno o čem), rekla, da bi Slovenci morali znati jezike svojih sosedov. Ne zaradi lepšega, ampak ker je to praktično, saj lažje komuniciraš na vseh področjih življenja.

Groza. Srbohvaščina! Sem imala fanta iz Hrvaške in mi je malo nerodno reči, da sva se večino časa pogovarjala v angleščini! Ne vem zakaj je moja srbohravščina tako slaba, v šoli sem jo sicer imela, razumem seveda nekaj, vendar je besed, ko bi morala imeti slovar preveč, da bi bila komunikacija res lahko čuteča.

Najbolj me moti, ker so oni med vojno zares veliko prevajali, mi pa ne in bi tako lahko marsikaj dobrega prebrala tako pa moram na angleščino in veliko se sploh pri nas ne dobi.

Skratka, če znam jezik in sem ogovorjena odgovorim ne glede na to kje sem nahajam, če pa ne, pa tisto kar sem zadnje čase vztrajno ponavljala: parlo Engleze?

Ha, je pa mojo kolegico zelo zmotilo zadnjič na morju, ko je kebabčan govoril srbohrvaško in ne slovensko, tu je pa pri njej prišlo tisto ven kar ste se prej pogovarjali, moral bi se potruditi...no, mene to ne moti kot me ne moti izmenjva študentov in te trgovec ogovori angleško, me pa zmoti za tisto sekundo, da preklopim

terakota

Tole potrebuje pa analizo: Očitno je šlo za prodajalca v lokalu. In očitno mu slovenščina ni materni jezik. Ne vem, od kod je tisti prodajalec. Ampak evidentno je nekaj - človek dela za svoje preživetje v tuji mu deželi in se trudi. Pa za božjo voljo, vsak bi moral imeti toliko dostojnosti v sebi, da bi šel nekomu, ki se v tuji deželi trudi za svojo eksistenco, zlasti če se trudi pri delih, ki niso bogve kako plačana in ravno ni treba biti blazno informiran, da se vidi, da tak človek ravno nima denarja v izobilju....skratka, minimum dostojnosti zahteva, da se gre takemu človeku naproti in se pohvali njegov trud in se preslišijo njegovi kiksi v znanju tujih jezikov.

Kot seveda spada tudi v minimum dostojnosti, da se tujcev ne označuje z kebabčani, sladoledarji, zelenjadarji in kar je še takih, ne posebej dobro plačanih opravil. Ker s tem, ko nekega tujca opišemo zgolj z njegovim začasnim poklicem, ga z govorom zreduciramo na njegov začasni poklic. Pa še to redukcijo naredimo z oznako, ki je kolokvijalna in kot posledično pejorativn. Da je samo to in nič drugega. Da je tu zato, da prodaja kebeb, pri ostalih stvareh naj nam da pa mir in nas naj ne moti v naši lepi hiperbeli Sloveniji, kjer je Slovenija za Slovence ) ki se pa med sabo bolj slabo pogovarjajo v kateremkoli jeziku, še posebej pa slednje velja za materni jezik....).  Ne želimo ga videti v drugih sferah, naj ne bo naš sosed, naj se ne druži z "našimi", naj nima številke moje frendice v mobilcu, naj bo neviden. Samo naj prodaja kebab in naj se nauči slovenščine, potem ga bomo pa tolerirali.

Kruto? Pretiravam? V bistvu samo izvajam, v katero skrajno smer lahko pride razmišljanje, ki kupuje pri "kebabčanu", ker na poti nekako ni ravno posebej intezivno razmišljalo.

Sama sem nekajkrat kupila kebab pri prodajalcih kebaba. Pri kebabčanu nikoli. See the difference?

Ker je treba vedeti, da takoj, ko človek odpre usta, se že trasirajo poti prilbiževanja ali pa zidovi nerazumevanja.  In ko gre za situacije, kjer nastopajo ljudje iz drugih krajev in kultur, je pametneje uporabljati politčno korekten besednjak in si zvišati kriterije.

Zafrkavamo se lahko iz "svojih". Tako ali drugače. Je štofa dovolj.

Ja, to imaš povsem prav. Nepremišljeno in podcenjevalno! Vidiš, ko sosed reče sosednji kitajski restavraciji kitajčki me zmoti in ga popravim, potem si mi pa takole zapiše. Mene nikakor ne moti njegov jezik in ne razmišljam kako bi se morali tujci učiti našega jezika preden bi bili vredni, da spregopvorim z njimi ali kaj podobnega, je blazno zmotilo kolegico, ki je kebab kupovala; kot me ne motijo drugi jeziki v trgovinah ali drugje (pač največkrat naletim na angleščino v trgovinicah po Ljubljani ali lokalčkih), ko pa sem razmišljala čemu sem potem tole zapisala pa zna biti, ker sem se pri tem ustavila in pomislila, potem pa vseeno odtipkala, da je šlo za osebno odbojnost, ker me je povsem neprimerno ogovarjal in imel vsiljiv odnos-sem mislila, da sem to lepo obšla, pa očitno nisem!...Vandelina, se povsem strinjam, pravzaprav se tu odkriva marsikaj, predvsem pa se začne pri polomu, ko niti zavestno ne razumemo, da smo z rabo podcenljevalnih besed že avtomatično porušili vse zidove, ki peljejo k sočloveku!

Mateja

terakota

Mene tujci recimo,ki tu delajo za golo prezivetje sploh ne motijo, če magar angleško z mano govori, srbohrvaško al whatever. Jaz apsolutno imam razumevanje do takšnih in vem,da se tak niti ne bo učil jezika, ker enostavno cel dan gara in še to vemo vsi prekletno dobro, koga bi blo treba na kero hruško obesit in zakaj, kar os tem ljudem storili. Mi smo pa več al manj tu malo namigovali. Ampak se tud nasplošno nismo kaj preveč vsajali, da bi ljudi, ki so odgovorni za bedo drugih ljudi, malo nekam pod hladen curek postavli. Nalašč uporabljam množino.

Moti me pa blazno, da en tipo, ki tu živi že več ko 25 let, je Anglež in celo uradno nekaj prevaja za našo državo, v intervjuju za en cajtng prosi novinarko, če lahko opravita v angleščini, ker mu slovenščina ne laufa in bo lažje. In to tud zapišejo v začetku intervjuja, ki ga je tipo avtoriziral. In, če on tu 25 let živi, se ukvarja s prevajanjem za državne institucije iz angleščine v slovenščino in obratno, je plačan iz proračuna in prostodušno prizna, da je švoh v slovenščini. Ja lubi jezus, on dobi mastne pare, ne zna slovensko al pa na četrt in dela uradne prevode. Kaj to pol preko googla dela al kako? Pa kdo še potem plača lekoriranje in korekture. In sedaj naj mi kdo reče, da bi se jaz s takim tipom moral menit v angleščini,da bo njemu lažje? Ne. Koji vrag plačujemo take ljudi iz državnega proračuna. In ni edini, polna Ljubljana in okolica jih je, ki se pasejo na proračunu kot uradni prevajalci, slovensko znajo pa slabše kot prodajalec kebaba la česarkoli že, od ne vem kod.

Do takih pa meni dol visi. Ampak takim javnost uradno rit liže in jih futra z denarjem. Pa ne delajo četrt od tega kar dela en gradbinc al prodajalec kebaba recimo. E, tu meni naskoči pritisk na 300.

Uradni državni prevajalec iz omenjenih jezikov, javno prizna,da je švoh v slovenščini. Je dve leti nazaj že in še vedno ni dobil noge v tazadnjo. Še vedno se veselo pase. Ker on je English. Češ, kdo mi pa kaj more.

Multivitamin

Ampak, at the end of a day, multi, a se splača za tole razburjati? Pa daj mu vsaj en benefit of a doubt, no. Recimo, morda je človek bolj kritičen do sebe in mu je jasno, da lepote sklanjanja v slovenščini še ne obvlada, ker je ta veščina v našem lepem jeziku bistveno bolj zahtevna, kot pa je v angleščini? Pa da ga nijanse dovršnega in nedovršnega še vedno begajo?  Da se človek čisto lepo znajde v vsakdanji slovenščini, ni pa prepričan, da je njegova slovenščina ustrezna za kak bolj zahtevni del. Saj znamo vsi, konec koncev prevajati iz tujega v domači jezik bolje, kot pa v obratno smer?

Ker, če so naše insituticije zadovoljne s tem, kako on slovenske misli vendarle spravi v native english, bodimo še mi.

Ker vse dotlej, dokler bo to lepo počel, nihče od nas nič ne izgublja. Ne objektivno (v smislu, kaj vse kot davkoplačevalci plačujemo in kakorkoli obračamo, native interprete potrebujemo) in ne subjektivno (v smislu, da znaje slovenščine nekega Angleža v nobenem smislu niti ne povečuje niti ne zmanjšuje našega znanja katergakoli jezika, domačega ali tujega). Ne gre zaradi tega zafrkavati svojega pritiska.