Evo mene


Jupi, stara druščina se očitno "sestavlja skup", saj se je valči končno oglasila. Jupiiiiiiiiiiiii...
Mhm, o kakšnem vodnem dvevu ti to




Ja, saj res. Jutri je lunca. Kaj pa je to drugega kot vodni dan



Talija dobrodošla na forumu lepih, zanimivih in zabavnih "hujšaric"

mamica3, joj mi bo še nerodno "ratalo" Thanks za pohvale

. Daj, razpiši se še ti. Če se že ostale nočejo...
Glede pisanja blogov pa sem tudi sama nekaj "namignila" pa očitno to tule ne bi "vžgalo", saj opažam, da samo jaz (zaenkrat) pišem v tem stilu

. Se bom morala očitno "prestavit" kam drugam in pisati na takšen način...
Tukaj pa samo navesti kaj sem jedla, čemu sem se odrekla, s čim sem grešila in to je to

Je pa res zanimivo to, da se ljudje veliko lažje odprejo in pogovarjajo z nekom, ko ta nekdo nima več poleg sebe "negativnih" oseb. Namreč to se je danes zgodilo meni.
Evo, neke vrste blog. Spet. Pa kaj čem. Naj ljudje berejo (opazila sem, da je tale naš forum zelo, zelo, zelo obiskan, saj si ga je ogledalo okrog 1.000 obiskovalcev samo ta vikend



).
No, pa nadaljujmo. To poletje sem obnovila eno staro poznanstvo, pa seveda ni šlo. Zakaj? Zato, ker je ženska moje čisto nasprotje. Zato. Prepotentna, nekulturna, hinavska, preglasna, brez osnovnega bontona in zelo, zelo "faušna". Sploh ne morem verjeti, da sem se z njo toliko družila in to v tako malem mestu, kjer vsakdo vsakogar pozna. Le kje sem imela glavo

.
Ko je bila najbolj na dnu, sem jo spodbujala, naj bo bolj samozavestna, pozitivno naravnana,...Madona, še smejati se ni znala



Še ko mi je razlagala o svoji kruti preteklosti, sem se spustila tako nizko in ji v vsemu dala prav, še sebe sem "tlačila v drek" in ji "naložila par norih dogodkov", ki se pa seveda niso nikoli in nikdar zgodili, da bi njej bilo lažje. Da bi končno oprostila in zaživela normalno življenje. Pa ni razumela. Samo je gledala kako bi me izkoristila.
Včasih je rekla kaj, kar bi večino odvrnilo od poznanstva kaj šele prijateljstva z njo, a sem vseeno ostala ob njej. Ker mi jo je bilo žal. Ker imava podobno stare otroke. Ker se mi je (sicer res poredko) zazdela "normalna".
A so razlike bile preočitne. Tudi v vzgoji otrok. Odnosa do moža, do denarja, sorodnikov, razmišljanja,...Končno pa me je pamet srečala, ko mi je par mamic povedalo par stvari. Joj, kako sem bila neumna, da sem se sploh kje pokazala z njo..
No, pa me spet danes ena povpraša to in ono, pa me le vpraša, da če nisva več toliko skupaj pa bla, bla, bla,...Pa mi pove par stvari, da me je bilo kar sram pred njo. Joj mene. Sedaj se pa res sploh ne čudim več, zakaj me je prej večina tako čudno gledala

Ampak jaz sem njo črtala iz svojega življenja. Za vedno. Sedaj se ji lahko le zasmejim, ko jo vidim, ker vem o njej veliko več stvari, kot si jih ona lahko sploh zamisli. In jo še vedno lahko pogledam v oči. Ker sem karakter.
Lahko se sedaj dela samozavestno in da je v njenem življenju končno vse OK, a to pri meni več ne "pali".
Pa pri drugih tudi ne, saj so jo "prebrali" kot odprto knjigo veliko prej kot jaz.
Mene njena vsebina ne zanima več.
Sem si rekla, da se ne bom spuščala na njen (primitivni) nivo, a kaj čem. Dala sem si duška.
In napisala en doooooooooooooooooooooooooooooolgi BLOG. Ter zraven pokurila kar nekaj kalorij, hi, hi, hi,...
P.S. Hvala mamica3 za spodbudo

Ja, se vidi, da sem sama in lahko dolgo pišem. Punci spita, dragi je pa šel "reševat svet" (nujen klic v službo).
Nočko

blažkaa