Evo mene, drage bodoče suhice!

Naj vam opišem svoj vikend, potem pa povejte, če nisem trmasta!

No, uspešnost je bila 99,9%. Ampak ob toliko možnih grehov, je to zame skoraj 100%. Boste videle zakaj.
V petek smo imele škrobni dan, ne? Skuhala sem zelenjavno rižoto, potem pa brž odhitela s fantom domov k staršem. Kljub temu, da nisem dvomila vase, me je že cel teden po malem skrbelo, kako bo s prehranjevanjem čez vikend. No, ker sva oba s fantom pred kratkim slavila r.d., čez nekaj dni pa slavi še bratovo dekle, nam je mami kupila kremšnite in eno odlično vino jagodnega izbora, da se takoj ob prihodu malo poveselimo. No, jaz sem res popila en majhen požirek vinčka ( ampak samo zato, ker je šlo za moje zdravje in tukaj sem zmanjšala uspešnost za 0,1%

), kremšnite pa sem gledala samo od daleč. Potem sem za večerjo spet jedla še malo rižote, ki sem jo prinesla s sabo še od kosila, medtem, ko so se ostali mastili s pršutom, olivami, ostalimi salamami, sirčkom, svežim kruhom, itd. Jaz sem ostala trdna in sem vztrajala. Pa da ne boste mislile, da sem se odstranila od njih. Ne, to pa ne, lepo sem sedela zraven njih in čvekala.
Sobota, dan OH, ko me čaka največja preizkušnja (vsaj tako sem mislila takrat, zakaj, vam povem v nadaljevanju). Povabili smo ob 13h na kosilo še nekaj bližnjih sorodnikov, namreč zaradi diete nisem želela, da jemo zunaj. Goveja juha z govedino in domačimi rezanci, štefani pečenka, puranja pečenka, pražen krompir (ki je zgledal naravnost fantastično), zelena solata in moj meni: polnozrnate testenine in zelenjavna omaka, ki pa so jo vsi pohvalili in polizali s krožnikov. Za sladico so bile še kremšnite in sveže pečen skutni-češnjev štrudelj. Si predstavljate vse te dobrote na eni mizi, ve pa ne smete jesti 90% od tega?!?
Naj vam povem, da sploh ni bilo tako hudo, kot sem mislila, da bo. So se mi delali lušti, ampak sem jih z malo truda premagovala. Pa tudi, ob vsem tem kuhanju, ki je trajalo celo dopoldne, sploh nisem bila več lačna, zato sem tudi testenin pojedla zelo malo. Ob 17h sem si privoščila 1kos štrudlja, ki je bil tako slasten, da bi ga v normalnih dnevih pojedla vsaj 5 kosov. Tokrat ga nisem.

Počasi so gosti odšli domov in jaz vsa vesela, da sem preživela. Takrat seveda nisem vedela, da me najhujše še čaka!

Ker imajo fantovi starši v bližini moje hiše vikend, sva šla po vsem tem pogledat, če je vse uredu v vinogradu. Ura je bila 18. Ko sva prispela na vikend, so klicali prijatelji, da pridejo na kavico. Midva sva jim vsa v smehu povedala, da nisva doma, ampak pri mojih starših. In oni, ja, saj vemo, pridemo na vikend na kavico. Vse prinesemo s sabo. Naj omenim samo še to, da so bili oddaljeni 150 km od vikenda.

Midva seveda takoj za akcijo, jaz pa sem jim že po telefonu povedala, da ne bom nič jedla in alkoholnega pila, ker sem na dieti. Oni, pa: ja, ja!!(slišalo se je kot: saj še ni konec sveta, da ti ne boš jedla)

Prijatelji so prinesli s sabo hrane za 5 piknikov, ne za enega. Prišli so ob 21h, začeli smo roštiljat: piščanček, ražnjiči, hrenovke, perutničke, bučke s sirom, pečen kifeljčar, sveža solata z vrta, vinček, vodka, sokovi ... ni da ni bilo. Pa jaz? Jaz sem cel večer do 3h zjutraj pila SAMO VODO! Bilo je noro dobro, ko sem šla končno spat, s prestano preizkušnjo in neverjetnim občutkom v sebi. Vsi so jamrali, kako so se najedli in napili, jaz pa sem se počutila kot peresce. Ja, pa da ne pozabim, da so vsi videli, da me zmanjkuje!

Sem zrasla do neba.

Nedelja. Sadni dan!!! Zbudili smo se ob 10h na vikendu. Moj stric nas je vse skupaj povabil na kavo, zato smo ob 11h šli k njemu, kjer je bila spet polna miza. Ko sem že petič rekla ne ledenemu čaju, orehovcu, enemu pecivu, drugim piškotom ... sem mu rekla, da mi lahko ustreže s češnjami, ki jih ima na vrtu. Nabrala sem jih 1 malo vrečko, zraven pa se še najedla za zajtrk. Potem nas je tudi moja mami k nam domov povabila na sok. Ni bil samo sok, ampak tudi štrudelj, ki ga je včeraj naredila malo več in zamrznila. No, spet je bil sveže pečen, dišeč, slasten ... seveda zame samo od daleč.

Potem smo odšli nazaj na vikend, kjer sem jim najprej naredila zajtrk: zmešana jajca s popraženo salamo in rdečo papriko. Dišalo je in dišalo, meni se že mešalo, ampak sem ostala na češnjah in vodi. Potem smo malo počivali, čvekali, se sončkali ... Prišel je čas kosila. Spet je bil raženj poln, tokrat so na vsak mesek dali še kos sira, da je bil lepo stopljen (to obožujem), prav tako pa na rezine popečenih bučk. Popekli še tamlad krompirček, kumare, papriko in kosilo je bilo tu. Jaz sem si privoščila svež ananas.

Po kosilu smo še malo posedeli, nato pa počasi začeli pakirati in se odpravljati proti domu. Doma sem pojedla še nekaj češenj in tako zaključila dan z večerjo. Pred spanjem še kozarec vode in to je bilo to.
Danes pa se veselim mesa, kot že dolgo ne.

Sem jim včeraj ukradla 2 koščka piščanca in 1/2 hrenovke za kosilo, za večerjo pa bom verjetno imela kos štefani pečenke, ki mi jo je dala mami.
Tako, drage moje! Sem karakter ali nisem. Res sem ponosna nase in sploh mi ni jasno, od kje mi takšna volja. Zdaj me pa sploh nič več ne skrbi, kako bo na morju, ker vem, da bom vztrajala. Pa tudi pikniki in veselice, ki prihajajo, ne bodo problem. Pijača bo voda, hrana pač takšna, kot bo na mojem jedilniku in pika! Se ne pustim, pa da je joj!
Zdaj pa grem po en nashi.

Rezultat danes zjutraj: 1kg manj kot v petek. Jupiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!!!!!!!!! No, a vidite, kako se splača???

stanka, upam, da ti je tole dovolj močna vzpodbuda!

Lep dan, pa brez zamere, ker sem se tako razpisala, vendar sem komaj čakala, da vam vse povem.
žabica21, kako je bilo na ribniku?
Karmen
jessy6
Sporočilo je spremenil(a) jessy6 dne 18. jun 2007 11:36:22