Strelca, praviš da dejstvo, da si mlada, pa takšna (čez 80 kg pri 21 letih) užalosti oz. spravi v slabo voljo. Pa poglej na svojo situacijo še z druge perspektive (saj vem, da je včasih to lažje reči kot narediti, pa vseeno) - že pri 21-ih letih si se srečala s 3md oz. ločevajem, ki ti bo najverjetneje pomagalo pri dosegu normalne teže, če že ne idealne. Pomisli na vse nas, ki smo po 10 ali več kg s sabo nosili leta in desetletja, pa nam noben način diete ni omogočil, da bi dosegli svojo normalno težo. Ne klasični pristop (5 majhnih uravnoteženih obrokov na dan), ne stradanje, ne športanje na dolgi rok niso nili uspešni, 3md in ločevanje pa nam je to omogočilo in vesela in ponosna sem, da sem del te druščine tu na kulinariki - ker si pomagamo doseči višjii nivo bivanja, ki ga spremenjena, pozitivnejša samopodoba definitivno prinese s seboj. Čestitaj si torej, da si se tako mlada "spametovala" in naredila nekaj zase...
Saj sem že kdaj napisala, pa naj ponovim. Meni, dokler se nisem srečala z ločevanjem (prvič v knjigi zakoncev Diamond, "Živeti zdravo" oz. v izvirniku "Fit for life", v kateri je med drugim opisano tudi pravilno uživanje sadja) preprosto normalne teže nikoli po najstniških letih ni uspelo doseči, pa še takrat sem bila vseskozi na zgornji meji, ali malo čez. Res sem tudi sama najprej študirala, pa imela naporno in stresno službo, pa se potem kljub vsemu odločila še za študij ob delu, se med njim poročila in vse to je le nalagalo kg na kg, čeprav sem poskušala z vsem mogočim, tudi dokaj redno telovadbo, a ne, normalna teža je ostajala nek oddaljen, nedosegljiv sen, saj za kak resnejši načrt preprosto nisem znala najti časa. Že omenjeno "odkritje" ločevanja in nato tega foruma pa je moje življenje totalno spremenilo, počutila sem se kot prerojeno in uživala v preobrazbi in kasneje doseženi novi podobi, poleg tega pa sem se mimogrede znebila še bolečih menstruacij, s katerimi sem se že sprijaznila in si niti v sanjah nisem predstavljala, da jih bo kdaj konec. Zdaj pa sem srečka nosečka in z dragim pričakujeva najinega prvega otroka - po dolgih letih. Saj ne rečem, da je tudi to "zakrivilo" ločevanje, a malo sumum, da je le imelo nekaj vpliva, če ne drugače zaradi bolj zdravega načina življenja, ki sva ga oba sprejela za svojega.
Ja, Rožica, kg med nosečnostjo so pa zanimiva zgodba. Takoj na začetku sem seveda shujšala, saj sem bila ravno 1 mesec na 3md in mi je super šlo, potem pa sem zaradi spremenjene prehrane (ko sem se zavedla, da nisem več sama), ko nisem več upala imeti sadnih dni in mi nobeno živahnejše gibanje ni več ustrezalo, ti kg v dveh, treh mesecih vrnili in zraven se jim jih je pridružilo še nekaj, a moram povedati, da mi je bilo takrat precej slabo in mi ni nič pasalo jesti, mislila pa sem, da pač jesti moram, da mi ne bo slabo (začaran krog torej). Potem pa sem le prisluhnila svojemu telesu in po premisleku in zbiranju informacij le naredila par sadnih dni (po 2, max. 3 na mesec) in večinoma ločevala pri obrokih, na srečo me je minila tudi želja po sladkarijah, ki je bila nekaj mesecev kar močna in sem ji večkrat podlegla (in mi je bilo potem seveda slabo!). Tako da sem se zadnji mesec zredila samo za 1 kg in sem na ta dosežek prav ponosna, 1 mesec nazaj sem namreč dosegla rekord 4kg in ko sem začela računati, kaj me še čaka do konca, je sledilo streznenje in ukrepanje. Spet ločujem, saj bom drugače pristala na kg, kjer sem bila pred 3, 4 leti. Ne bom pozabila, ko sem enkrat v tem rekordnem mesecu za kosilo pojedla 2 piščančja ražnjiča, kepico krompirja z ohrovtom in solato, za večerjo pa nekaj piškotov (po sadnem dopoldnevu, se razume) in je bilo naslednje jutro na tehtnici več kot 2 kg več kot dan prej. Pač, me je izučilo, da tudi med nosečnostjo - vsaj pri meni - ne gre drugače, kot z ločevanjem. Podobno kot ti zaradi tvoje bolezni poskrbim za več beljakovin, le da sem zdaj ta zadnji mesec ugotovila, da mi najbolj paše, da tam okoli 12 ure pojem nek sendvič iz polnozrnatega kruha, ki ga nadevam z malo B (tuno, lososom, piščančjimi prsi v ovitku) in obilo zelenjave (trenutno moje najljubše so pečena paprika, vložene bučke, kisla repa, kislo zelje), vmes pojem še kak sadež, popoldne, ko se vrne mož, pa imava kosilo po principu ločevanja, ponavadi večkrat B in malo manjkrat Š, OH se pa izogibam, ker jih dobim že s kruhom in občasnim posladkom. Zame je to kosilo pravzaprav večerja, če sem lačna, pa pojem še kak sadež, zdajle so moj adut mandarine. Nekako sem se našla in upam, da bo šlo tako tudi naprej. Če sem (kot upam glede na zadnji mesec) uspela zajeziti pretirano nabiranje kg, se vse skupaj ne bi smela zrediti več kot za 15 kg, a čakajo me še dobri 3 meseci, skoraj 4 (sem čez polovico,
), zato se ne bi kaj preveč hvalila. Se bom še kaj javila in raje takrat povedala, čeprav se o kg trenutno raje ne pogovarjam, v prvem planu je le zdavje in dobrobit najine male pikice, ups, bolje rečeno živahnega fuzbalerja, ki veselo raste in skrbi da mi ni dolgčas.
Upam, da nisem preveč skrenila s teme, a mislim, da je tu kar nekaj mladih punc, ki jih nosečnost še čaka in morda bo kateri moja, sicer še nedokončana izkušnja, pomagala.
Pridružujem se seveda tudi pozdravom vsem "tihim" bralcem 3mdforuma in predprazničnemu nasvetu naše Rožice. Dajte se no mal pofočkat! Napišite npr.: "Tukaj sem, še vas berem, dobro mi gre ali pa sploh mi ne gre". Verjemite, da bomo vsakega glasu vesele. In če rabite vzpodbudo, se tudi oglasite, saj vidite, da tu kar veje od pozitivne energije in želje po skupnih novih zmagah...
Za vse vas - še vedno - navija Encijan
lepo,lepo, ponosna sem nate,hihi
