Pražen krompir iii.

Jaz pa tudi mislim, da je moral biti normalno pražen na čebuli in če ga potem zaliješ z juho in mešaš, se lepo "spusti", postane nekoliko "pirejast"

Majaos, z vodo ali juho ne boš ničesar zapekla. 

Jasno, da se čebula, narezana na male koščke zažge, če jo predolgo pečeš. Jaz jo zaradi tega v polpetih nisem nikoli marala, ko sem šla na svoje, sem začela prakticirat, da sem dala samo sok čebule in česna k mesu, da ja ni bilo nič zažganega.

po moje je avtor teme malo pozabil, kako je bil krompir narejen. mogoče so bili polpeti, kot jih ima recimo McD., ki se spohajo. 

Stari mami se včasih ni ljubilo rezat kuhanega krompirja, pa ga je skozi cedilo z velikimi luknjami  stiskala v ponev s praženo čebulo, rekla mu je "ta len tenstan krompir".

Predvidevam, da ga je zapekla na močnem ognju, da ni razpadal, kaj vem, morda je blado jedel kaj tem "vlivancem" podobnega

lp

Ko sem jaz bila še majhna, se tudi spominjam, da je najboljši renstan krompir naredila moja babica.

Doma so imeli domačo svinjsko mast in zaseko, razkošje v tistih letih, na revni visokogorski kmetiji za razvajeno deklico iz mesta. Ker pa sem, vsake šolske počitnice preživela na tej kmetiji, se spominjam:

Zgodaj zjutraj smo šli na pašo, ali pa na njivo, v gozd po steljo, moja babi pa je vsak dan, ko smo se vrnili, na štedilniku na drva, imela pripravljeno izvrstno kosilo:

Na masti in zaseki je prepražila v oblicah kuhan in olupljen krompir, razrezan na rezine, zapekla na vročini, zalila z vročo, soljeno vodo, pokrila s pokrovko in pustila približno pet minut... potem je na mizo postavila skledo skisanega mleka... še danes se spominjam, da je to bila najboljša košta v mojem življenju.

In potem je to osvojila moja mama in potem sem jaz, to isto naučila mojo snaho, zdaj pa to že vnuki obvladajo...

res pa je, da je vse odvisno od sorte in letine krompirja... meni letos še ni uspelo, moj mož pravi, da je vse kar naredim letos en sam velik poc ...

Jaz pa sem ta nariban krompir- pražen jedla v Prekmurju pri moževih sorodnikih, recepta pa nimam. Sorta krompirja je bila marabel. Je bil pa krasen, nič pocast in prekuhan. 

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

Tudi jaz se svojih prvih 20 let preživela ob naribanemu tenstanem krompirju, zato mislim, da tisti receti za polpetke niso ravno to, kar avtor išče. Spomin je žal bolj luknjičav, ker so bili mati prepričani, da nihče drug ne zna/ne more ničesar narediti prav, in večinoma je krompir samo priromal na moj krožnik. 

Od postopka se spomnim naslednjega - krompir se je kuhal v olupkih, mislim da se ga je kr precej pazilo, da se ja ne bi prekuhal preveč, lepo do faze čvrste kuhanosti je šlo. Za tem malo ohlajanja v vodi in lupljenje. Nato se je krompir naribal. Mama je nasekljano čebulo (ne čisto v nulo, ampak kar precej na majhno) pražila v, za moje sedajšnje pojme ogromno olja (nekje en prst), na to dodala nariban krompir in potem mešala. Zalivalo se je, po mojem spominu, malo al nič. Krompir je bil pošteno zapečen, malo kremasto povezan, ampak oblika ribanja še vidna. O vrsti uporabljenega krompirja žal ne vem kaj dosti. Vem samo, da se je uporabljal krompir, ki se ga je kupilo v vrečah za ozimnico in ne mlad krompirček.

Upam, da ti kaj pomaga. 

Ja, mislim, da je to to, kar piše Viva. Kropmir je bil zelo sočen (kar verjetno pomeni veliko maščobe), videla se je struktura ribanja in delale so ga domače kuharice, v gostilni danes takega ne dobiš. Ja, če gre toliko maščobe, pa verjetno ni aktualen za današnji čas. A se da na kakšen drug način doseči takšno sočnost?

Če je bil zelo sočen, to ne pomeni veliko maščobe, ker le-ta ne naredi sočnosti, ampak mastnost. Mislim, da je bil lepo zalit, verjetno z govejo župco.

lp

Pozdravljeni, Elaphus ima prav,goveja župca je zakon pri praženem krompirju,ne veliko,samo nekaj žlic.