7. avg 2012 9:32
Evo, spet jaz.
včeraj zjutraj grem na sprehod, nekaj se je naoblačilo, si mislim, prav bo lepo. Vraga, ugotovim, da gre zares, jaz v kampu imam vse na stolu, vse kaj je za brat, ne bi rad da se mi to namoči ( med ostalim slovar, slovnica............ , a mislite, da se hecam, jaz sem tukaj zares ). Pol se odločim, da je treba pohitet nazaj, kaj jaz vem kakšne so tukaj navade dežja ( no, pol se je izkazalo da ni bilo nič zares, le par kaplic ).
Mislim si, če sem že tukaj, moral bi nekaj slik pokazat, pa spet, kaj naj slikam: vas kot vas, krave mukajo, gnojnico polivajo po poljih, no resnici na ljubo, jaz nisem videl ne enega ne drugega, vendar to že mora bit. Kako smo na morju, tudi ribe lovijo, pa jih nekje prodajajo, saj ne more bit drugače, čeprav tudi tega ni bilo nikjer videti, prehodil celo vaško obalo od one vasi na jugu, do one na severu; nikjer nobenega ribiškega čolna, celo nikjer ni niti mesta, kjer bi pristal. *ebiga ( matr, manjka večja zvezdica, ki naj nadomesti veliko črko ), kaj pa čem druga država, druge navade.
Tale vas je nekje velikosti naše vasi ( podatek s interneta, cca 18.000 prebivalcev ), težka srca pa priznam, da je precej bolj urejena od naše vasi, ampak pasjih kakcev pa imajo neprimerno več ( pa se res pogosto spomnem rosi, in o čemu pisati 
). Torej, kaj naj slikam, če krav ni ( vaška idila in te fore ). No, evo ena slika " sprehajalne poti močnih vonjav ":
Pol se spomnem, evo, vaški potok:
Zraven potoka pa čudna rastlina, pa, da ne rinem v ono temo, evo je tukaj, kaj bi to bilo:
Uf, sedaj sem se spomnil, en nasvet: če kupujete milo pazite na izgovorjavo: naj se lepo sliši jabon ( milo ) in ne jamon ( šunka ) kot se nekaterim zgodi, pol punca išće po hladilniku ( jaz pa ves začuden, a milo držijo v hladilniku ).
Drugač, kamorkoli grem, jaz se izvrsno počutim, praktički ( kot večkrat rečeno ) ko prečkam most pri železniški postaji naše vasi, vse težave izginejo. Zadnje čase, enih pol leta, imam bolečine v rami. Da grem zdravniku.............. ak, zakaj pa, saj vsakogar nekaj boli, kot je to lepo zapisala mi querida amiga. Potem ona ( mi querida ) da ( seveda popolnoma upravičeno ) celo psihoanalizo takega pojava in ljudi, ki se tako obnašajo in jaz ugotovim, da morda niti ne bi bilo slabo, da obišćem zdravnico, pa naj pove kako in kaj. No, pa evo, pridem tukaj spat v šotoru, bolečinam ne duha ne sluha. Pol mi ostane le, da poskusim zdravnico prepričat, da mi da potovanja na recept ( čeprav ne verjamem, da bo kaj, poskusiti pa ni greh )
Včeraj sem se sprehajal okrog nekih rastlinjakov in evo, kako je videti paradajz ( sicer ne v rastlinjaku ):
Evo še enega v tastlinjaku, ki je še majhen, kaj vem, kdaj bo za obirat:
Ja, kaj češ, nekateri si ogledujejo čikite, nas kmečke fante zanimajo rastlinjaki.
No, pa glede domačih čikit ( turistke ravno tako, to itak veste ), izvlekle iz omar največje dekolteje kar jih premorejo in take hodijo okoli, kar je pravzaprav tudi prav.
No bodi dovolj za sedaj, mal se je zoprno oglašat, kajti edino mesto, kjer je res toplo, je tam kjer je internet, tam se edino spotim, drugje nikjer. Bom videl, če se zvečer kaj oglasim, jutar pa zagotovo ne, grem na izlet v sosednje ( no, ja 50 km ) večje mestece, da vidim kaj tam ponujajo, predvsem me zanima merkado ( seveda na za nakupe ), če najdem, bom pol pripopal kakšno slikico.
Pa ( skor ) nagradno vprašanje: kaj je tole:
ežoj
rimljanka 
