Šmarna hrušica

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

16. jan 2014 7:33

Glede na to, da naravnega rastišča še nisem našla izpod 700 metrov in da so bila vsa najdena na peščenih pustih prisojnih brežinah bi rekla, da so naši vrtovi zanjo veliko preveč bogato prehranjeni.  Na naravnem rastišču raste zelo počasi.  Mimo ene take sem 8 let hodila v šolo in nisem opazila, da bi kaj dosti zrasla. Sadeži so bili pa dobrodošel posladek, ne glede na to, da v resnici niso kaj posebnega.  Vabilo je že to, da so užitni.
Cila

PS. da ne bo nesporazuma -pišem o naši avtohtoni šmarni hrušici. Za tiste, namensko vzgojene za vrtne razmere, veljajo seveda drugačni pogoji.

 

Sporočilo je spremenil(a) Cila dne 16. 2014 12:06

Daniel R  

član od: 22.12.2013

sporočila: 18

9. feb 2014 15:59


Plod decemberskega sajenja in podtikanja. Konkretno to zgoraj je plod sajenja.

Daniel R

tonsk  

član od: 16.1.2012

sporočila: 144

9. feb 2014 20:06

Tam, kjer sem bil jaz doma (južno od LJ na 550 m Nv) je rastla šmarna hrušica na skali in smo jo otroci zelo radi jedli. Bila je edina tam blizu (otroci bi gotovo našli še kakšno, če bi kje bila), to pa je bilo pred 50 leti. Verjetno so jo ptiči prinesli pred mnogo leti saj je bila kar velika. Sedaj imam doma kupljeno pa raste zelo počasi, čeprav rodi vako leto, ko pa cveti je pa lep okras na vrtu. Se pa v hribih vedno ustavim, kadar so zreli plodovi  in jih malo pozobam.

Lp

tonsk

Daniel R  

član od: 22.12.2013

sporočila: 18

18. feb 2014 21:01

Kje pa je rasla ta hrušica? Bi lahko napisali točen hrib?

Daniel R

tonsk  

član od: 16.1.2012

sporočila: 144

19. feb 2014 20:55

Ta hrušica je rastla na hribu med Škofljico in Turjakom, žal pa je tam zdaj vse pozidano. Pravzaprav ni rasla na kakšnem skalnem pobočju, ampak na košenci,  na kateri so bile skale ki so štrlele ven iz zemlje. Verjetno tudi ni bila prav velika, smo pa bili mi majhni in se nam je zdela večja kot je v resnici bila.Takrat ni te rastline po imenu poznal nihče, tako da sem za ime izvedel šele ko sem žačel hoditi v hribe, kjer sem jo videval.

 

Lp

tonsk

roxena  

član od: 25.4.2007

sporočila: 35

20. feb 2014 19:35

Mi imamo šmarno hrušico vsajeno na parceli.Živimo na primorskem in prenese tudi hudo sušo in močno vročino.Na soncu je preko celega dneva.Uporabljam jo pa kot borovnice.Za liker,pecivo,marmelado,najraje pa kar direkt v usta.Imamo jo že 15 let in ko smo hišo še zidali sem v Jani videla en članek o hrušici.Potem pa mi ga je sosed ki se ukvarja z urejanjem okolja naročil,ne vem pa kje.Plodovi so zreli na začetku poletja in so res zelo podobni borovnici,ko pa spomladi cveti je pa tudi zelo lepa.

roxena

Daniel R  

član od: 22.12.2013

sporočila: 18

11. mar 2014 18:35

Rastišča so res razdrobljena in je kar težko izvedeti zanje, ker malo ljudi pozna hrušico. Zato se tudi zanimam za

vsa naravna rastišča, če kdo omeni da jih pozna. Me pa zanima zakaj čebelarji ne sadijo več šmarne hrušice, ne pa da sadijo evodijo in amorfo, ki sta po mojem mnenju tempirani ekološki bombi.

Daniel R

tonsk  

član od: 16.1.2012

sporočila: 144

11. mar 2014 20:01

Veliko Šmarne hrušice sem videl in tudi pojedel, ko smo šli iz planine Polog čez planino Lašca na Rdeči rob. Ob stezi jo je bilo zelo veliko, tako da so kar visele nad nami pa tudi polne so bile in hrušice so bile debele. Se pozna, da pot ni označena.

tonsk

GajaEva  

član od: 20.9.2013

sporočila: 22

17. mar 2014 13:19

Pozdravljeni,

ali ima kdo izkušnje s hruševim ožigom na šmarni hrušici? Na več mestih sem nammreč že zasledila, da je pogosta gostiteljska rastlina za to bolezen.

Zelo si jo želim v svojem vrtu, vendar ne bi rada drugih dreves izpostavljala tej bolezni. Zaenkrat te bolezni na mojem vrtu še ni.

Ali je tudi sicer kakšna razlika glede občutljivosti na to bolezen med avtohtono in kanadsko sorto šm. hrušice?

Lep pozdrav,

Gaja

GajaEva

Daniel R  

član od: 22.12.2013

sporočila: 18

26. mar 2014 12:27

Ostalo mi je še nekaj sadik raznih sadnih vrst.

Prvo naj povem, da je prevzem možen samo v Ljubljani ali bližnji okolici. Sadik ne pošiljam po pošti. Na voljo pa so:
Physalis viscosa
Litchi tomato
Guava (različne vrste)
Šmarna hrušica
Pitaya
Kiwano
Pepino
Fige (Brunswick, Brown Turkey, Violette dauphine)
Če vas še kaj zanima vprašajte ali pa na ZS.
Prav tako ponujam semena, samo vztrajam pri nekomer, ki bo tudi pobral semena, da se bodo lahko sejalo še neslednje leto.
Physalis ixocarpa
Physalis viscosa
Kiwano
Tzimbalo

Načeloma najraje vidim, če se o vzgoji pogovorimo v živo, ker je utrujajoče pisati neštetno mailov z navodili o vzgoji, v živo gre pa to precej hitreje.

Daniel R

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
malo za hecsijasaja
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti