Kam so šli plajški in štrampeljni

Tudi plesti nekateri še znamo. Vse, od copatkov, nogavičk, jopic in še kaj. lp Vesna

Ker sem nona, te stvari malo poznam in lahko rečam da se dobijo lepe pralne bombažne praktične stvari,ki jih mi nismo imeli.Je pa seveda prisotna nostalgija, (če samo pomislim koliko plenic je bilo treba oprati)se spomnim, moj prvi sin je imel celo haljico ki se je zapirala na hrbtu, pri drugem teh stvari nismo več uporabljali.Res trgovine nudijo vse polno navlake toda če z pametjo kupuješ najdeš in izbira je prav prisrčna. Ja še to pletenih stvari (razen copatkov )mamice niti nočejo. adalbert Sporočilo je spremenil(a) adalbert dne 17.okt 2010 21:37

Jaz sem pa ena tistih mamic, ki je s pridom uporabljala majčke iz tetra tkanine. Dala mi jih je tašča, ki jih je imela spravljene od svojih otrok (kako jih je imela spravljene čez 30 let, da so še snežno bele, nimam pojma). Uporabljala sem jih na začetku, direkt na otroški koži. Sploh pri prvi hčerki, ker oba sina sta bila XXL novorojenčka in sta večino prerasla že v trebuhu :)

Oblačila sem pa tako: tetra majčko (malo vaje in gre, meni je bilo v začetku celo lažje kot bodi), čez bombažno majčko (mako), spodaj plenička za enkratno uporabo, čez tetra plenica in povijalni pas čez plenico in majčki. Potem pa še žabice, po možnosti tiste, ki se zapirajo zgoraj, pa doma spletene copatke.

Evo, klasični dojenčki :)

Pri tretjem sinu široko povijanje ni bilo več potrebno (pri prvih je bil ultrazvok šele pri treh mesecih, zdaj je že v porodnišnici), a oblačila sem enako, s tem, da sem tetra plenico spustila.

Sčasoma sem prešla na bodije, pa spustila povijalno plenico. Sploh ker sem imela poletnega dojenčka, ki mu je bilo vroče, tako da je bil večino časa samo v plenici in bodiju.

 

Za 'afnanje' tudi jaz oblečem kake 'nobl' hlače, doma je pa večinoma v navadnih pajackih.

 

Marko, pohvalno, da se zanimaš tudi za oblačila svojih vnukov, svojega očeta ali tasta si pri tem sploh ne predstavljam :) Pa veliko veselja ob crkljanju svojih vnučkov!

Atina

Hvala za mnenje in dobre želje Atina! Ja eni res znajo shraniti tekstilne izdelke tako , da komaj verjameš , koliko so stari. Upajmo , da bo vse zdravo in veselje ne bo izostalo. marko03

Jaz sem tudi shranila veliko stvari od mojih hčerk, ki sta se rodili pred 17 in 20 leti (od tetra plenic, tetra majčk, oblačila, volnene puloverčke, ki je pletla babica, posteljnino....) Nekako mi je bilo škoda dat stran. Ko sem pred 3 leti ponovno rodila mi je nekaj stvari prišlo prav, predvsem tista mala oblačila za dojenčka, tetra plenice, tetra majčke in posteljnina. Zelo lepo je bilo vse ohranjeno. Sicer sem dokupila majčke na preklop in bodije, saj se mi zdi bolj praktično. Zdaj imamo spet vse lepo spravljeno za bodoče otročke. Prva bo rodila moževa nečakinja, potem pa pridejo na vrsto vnučki, vnučke...

Plajške se res dobi v vsaki trgovinici za dojenčke, je pa res, da meni niso bili preveč všeč. Sem pa namesto njih raje uprabljala bodije na preklop-torej se tudi zavezujejo s trakci kot plajški ali pa na gumbke in sem bila zelo zadovoljna. cukrpekrca

Mislim, da nas je tukaj še veliko, ki dobro poznamo te stare cunjice za najmlajše, saj smo jih s pridom uporabljali in prav zanimivo je bilo in mislim, da smo bili kar spretni. Pri prvi hčeri mi je najbolj ostalo v spominu uporaba klasičnih plenic in koliko dela je bilo z njimi.  Pa preden smo se vsi napravili za na sprehod, je bila plenica že mokra in treba je bilo spet previti štručko in tako dalje. Pa ko je nekoč spala na sredini in je bil najbolj moker mož, ker je izza plastičnih hlačk, ker se je plenica premaknila ušla lužica... Veliko je bilo teh pripetljajev in z dobro voljo smo vse dali skozi. Šele pri letu ali več smo kupili prve Pampers ali Lines plenice čez mejo in smo jih imeli  za na morje ali ko smo kam šli, da ni bilo panike. Sin, ki je pet let mlajši je že zrasel v teh plenicah - že iz porodnišnice dalje - kakšen napredek.

Mislim, da so plajški mogoče res najprimernejši za prve mesece - nežna kot dih tanka tkanina. Spominjam te teh tetra plajškov in pa boljših, kot iz neke zelo tenke kotenine obrobljene s prav drobno tanko čipko okrog vratu in rokavčkov. Žal so jih, kot toliko drugih stvari povozili bodiji, ki so res bolj praktični, zlasti za male kobacače, saj držijo bolj kompaktno skupaj in otrok nikoli ni v pasu gol, kot je bil pri plajških, če mamica ni bila dovolj spretna in ni dovolj kompaktno  povila malega kobacača. Pa pletene odejice, ki so bile prave male umetnine in razni pleteni kompletki, pa comatki.... Vse to je malo povozil čas. Nadomestili so jih novejši materiali - topli, lahki in veliko bolj pralni.

Marko03, predvsem veliko veselja z malo štručko, da bi bila zdrava, ne preveč jokava in v veliko veselje vsem vam, pa naj bo oblećena v plajšek in žabice ali ne - o tem naj odločata mlada mamica in očka. Samo kot idejo naj ti prišepnem - mogoče bi bilo pa lepo kje najti še teh nekaj cunjic v katerih je zrasla tvoja hčerka (plajški, žabice, teta kapica, povijalna plenica, tetra rokavičke, pletene copatke in rokavičke, pa pleteno prvo odejici in mogoče prvi kompletek v katerem so novorojenčka prinesli iz porodnišnice...)  in jih novorojenki podariti kot spomin in vez na stare čase.

Pa le pozdrav

tedyka

Še vedno hranim svoje plajške in štrample izpred šestdesetih let, pa sem zelo vesela, da imajo naši otroci kaj bolj prijetnega za obleč. Moj plajšek je bil iz neke prav trde bombažne tkanine. Gotovo so se mi na moji dojenčkovi koži poznali vsi trdi šivi. H krstu so me nesli povito kot štruco v neki zadevi, ki so ji pri nas rekli "ajnpindekerl". Potem pa štrample: bile so spletene na stroj iz neke bombažne preje, prav debele, ki se je na kolenih vedno gubala. Pa tudi lezle so dol. Ko gledam slike iz otroštva in dokolenke, ki smo jih takrat nosile, izgledam kot fuzbaler. Ob pomanjkanju tekstilnega materiala, so bile naše mame zelo iznajdljive. Menda mi je moja mama naredila hlačke kar iz očetovega puloverja: odrezala mu je rokave, sešila hlačke, on pa je potem ostal samo z brezrokavnikom. Oblekice mi je sešila iz gostejše gaze, ki jo je dala nekje potiskati z rožicami. Reči moram, da sem kasneje tudi svojemu otroku veliko sama sešila in spletla. Mame smo bile res kreativne, sedaj pa ta kreativnost izginja. Le malo deklet še obvlada šivanje ali pletenje. Pa tudi splača se ne, saj je material dražji, kot sam končni izdelek. Sweetie

Mogoče pa rubrika(moda) v katero sem namenoma umestil svoje razmišljanje ni prava.Iz nekaterih odzivov namreč nedvoumno veje sporočilo , naj se kot bodoči dedek (in nič več kot samo to) ne vmešavam prav preveč v stilistične prijeme mlade družine.Tem mislim manjka samo še:"če boš dal denar , bo čisto OK"..... Moja nadaljna razprava vsekakor sodi bolj v rubriko medsebojni odnosi...... Moja hči in oče njenega otroka sta študenta brez dohodkov.Kar nekaj časa bosta živela pri nas doma , kjer sta vsekakor dobrodošla in bosta deležna vsakršne pomoči. Tudi otroka smo zares nadvse veseli , ne glede na okoliščine. Kot sem omenil v mojem prejšnjem odgovoru na namigovanja o tem , naj prepustim vse odločitve staršem , še enkrat poudarjam , da jim ne bo prav nič vsiljeno. Moja razprava , čeprav pogojena z zares konkretno situacijo, je resnično zgolj "modne " narave. Iz nje naj bi bilo zaznati razočaranje nad preštevilnimi slovenčki , ki tako zlahka padejo v globalistično potrošniške mline.Pa ne samo zaradi oblačilne industrije..... Mladi so naravnost neverjetno ozko razgledani , zaradi "podivjanega" sveta , katastrofalnega šolskega sistema , številnih ekonomskih težav staršev ,porušenih vrednot,zagrenjenih medsebojnih odnosov, zaradi neurja medijskih propagandnih sporočil , ki jih plačuje dobičkarsko nastrojeni kapital jim res ni lahko.V takem svetu je težko imeti široko obzorje in izdelane kriterije , kaj je dobro in prav , in kaj ne....Nekaj malega je krivde seveda tudi na mladini.Veliko lagodneje je kar v spodnjem perilu tipkati po tipkovnici , kot poiskati živi stik s soljudmi.Dosegljiv si praktično ob vsakem času-kako kul , če bi te pa kdo pogledal , bi ga pa najbrž kap.Spletna kamera malce pomaga , ne rečem....ampak , vsakemu se itak ne pokažemo. Tako zelo pogrešamo zdravo kmečko pamet , ki bi naprimer razvpiti Zlatki Kanič zagotovo pomagala rešiti znano tragično zgodbo veliko bolje , kot se je za nesrečno družino izšlo..... Pisal sem o tem , da želimo biti za vsako ceno "v trendu" in po najnovejših kriterijih.....pa smo tudi" v starih časih" toliko tega vedeli in znali. Podoben duh puhti iz zanimivih pogovorov , v katerih slišiš , kako mlade mamice ob domnevnih bolezenskih znakih planejo k računalniku , se o vsem "pozanimajo"kar preko spleta in pediatru že med vrati ambulante pojasnijo , kaj je njihovemu otroku in katere recepte naj sestra pripravi.....Da bi pa mamo kaj vprašale...... Hvala za odzive , nostalgična razmišljanja , spomine in mnenja. Lep pozdrav vsem! marko03