Kaj se dogaja z nami

26. sep 2010 19:22

Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.

Obogati tistega,

komur je namenjen,

in ne osiromaši tistega,

ki ga poklanja.

 

Zablesti kot sončni žarek,

a spomin nanj lahko ostane za vedno.

 

Nihče ni tako bogat niti tako reven,

da si ga ne bi mogel privoščiti.

Z njim lahko vsak samo pridobi.

 

Nasmeh prinaša srečo v hišo,

pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov.

 

Je počitek utrujenemu,

kažipot zgubljenemu,

sončni žarek žalostnemu

in najboljše naravno zdravilo proti jezi.

 

Ni ga moč kupiti, izprositi ali ukrasti,

ker ima vedno vrednost samo,

kadar se ga podarja.

 lp

cervus

26. sep 2010 19:24

Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko za vedno ostane. Nihče ni tako bogat, niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti, z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo v hišo, prijatelju pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot izgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo kadar se ga podarja!

 

Mislim, da obstaja še ena različica, ampak tudi tale mi je všeč.

Lep večer vsem, želim

zeta

26. sep 2010 19:40

elaphus in zeta, sta pa usklajeni....................

rimljanka

26. sep 2010 21:16

Mene pa med drugim moti tudi to, da nekdo, ki nekaj rabi, pa naj je to Kulinarika ali kak malo manj "resen" forum, kar brez pozdrava in prosim spravi skupaj nekaj takega : a gdo ve kje na gurenskm se dobr je. Zanimivo, da se vseeno najdejo ljudje, ki na taka skropucala zelo vljudno odgovarjajo. Jok brate(informacija) odpade!, bi rekla moja babi. murnik

26. sep 2010 21:41

Tako je ratalo, žalostno tinchy88

27. sep 2010 10:47

Včeraj zvečer smo imeli doma eno debato, ki je bila podobna tejle.

 

In si mislim takole: Za to, da človek zmore biti vljuden in spoštljiv (pa tudi, če osebno tisti dan ravno ni najbolj bleščeče volje in bi raje malo bentil), je potrebno več faktorjev. Vsekakor je prva domača vzgoja. Ne samo vzgoja, ki te nauči "dober dan, hvala, prosim, nasvidenje", temveč tudi vzgoja, ki te nauči pohvale in ne spodbuja, da se človek iz lastnih napak česa nauči (ne pa samo sankcionira, če je človek naredil kaj narobe). 

Človek, ki že od malih nog naprej (recimo od dveh, treh let, lahko pa že prej) dobiva odzive od staršev samo takrat, kadar se kaj zmoti (in to počnejo triletniki često), bo seveda ponavljal vzorec, ki mu omogoča odziv staršev. Ergo, bo delal kikse, nagajal, se drl...ipd. In bo pač energijo vlagal v to. Ne bo pa se naučil vzorca, kako vzbuditi pozornost s čim pozitivnim (ker ga niso dosti hvalili). Če človek ne pozna vzorca pozitivnega pri sebi, se ne more naučiti imeti rad. Če se nima rad, se ne more spoštovati. Če se ne more spoštovati, ne more spoštovati drugih.

In je krog sklenjen.

Ker vprašanje "a gdo ve kje se na gurenskem dobr je nej to kle gor napiše" ne odraža samo obupnega poenostavljanja komunikacije in prepričanja, da je čisto vse dobro in "kwa mi kle en folk tko najeda is sluvenšno mislm tu mač kwa so en fin če komu ni kej ušeč nej bo tih", temveč odraža tudi to, da zapisovalec tega vprašanja ne razume ne koncepta spoštljivosti človeka in tudi ne razume posledic svojega nespoštljivega početja. Ne razume pa zato, ker ga tega ni s pozitivnim zgledom nihče naučil.

Tako kot marsikdo ne zmore razumeti, da k spoštovanju človeka spada tudi spoštovanje njegovega osebnega prostora. V Evropi je konsenz, da obstaja 40 cm okoli fizičnega prostora okrog človeka in tja se lahko vstopi samo v primeru, da nas v ta prostor ta oseba tudi povabi. V nasprotnem primeru pa ne. Tistih 40 cm predstavlja prostor, v katerem lahko človek v miru odpre denarnico in jo da nazaj v žep/torbico, lahko v miru dvigne denar  na bankomatu in ve, da ga ne bo nihče s topim predmetom po glavi, ker se s take razdalje to malo težje naredi, pa ima zmanjšano možnost, da mu kdo s kihanjem prenese viruse itd itd.  Zlasti v Sloveniji, ki ni tako obupno gosto poseljena, teh 40 centi ne bi smelo predstavljati problema. Pa ga. Je ni vrste, kjer ti kdo ne diha za ovratnik in gleda v torbico in te ne ozmerja, če samo lepo rečeš: hvala, ker spoštujete moj osebni prostor.....itd itd. Vezano na to jaz vsako jesen "komaj čakam" prehlad, ker si z naslednjim "gospa, dajte, prosim stopite stran, da se ne boste česa nalezli, imam precej močan prehlad...." delam prostor v vrstha kolikor toliko znosen

Vendelina jr.

27. sep 2010 11:13

 , kje sem bila do sedaj!! Hvala, Vendelina jr., za idejo o ustvarjanju prostora v vrstah, velikokrat se moram prav po budistično miriti, da koga lastnoročno ne premaknem za pol metra stran od mojega ovratnika! ( pa merim le meter in pol )

Do sedaj napisanemu bi dodala še obnašanje na avtobusih, samo poglejte, kdo vse sedi in kdo stoji! !

Je pa glede vikanja zanimiva Danska. Skoraj nikjer ga ne poznajo, oz. se tikajo vsepovprek, od policista do trgovca, pa naj bo uradna zadeva ali ne, vse pa poteka zelo vljudno. Pač stvar navade.

lp

mišzmoke

27. sep 2010 11:18

mamamia je napisal/a:

Mene je mama naučila, da je vljudno pozdravit, dolžnost pa odzdravit. mamamia

Mene tudi. In zato se ne morem načudit staršem, ki sami recimo v dvigalu pozdravijo, njihovim potomcem pa to ne pade na kraj pameti, starši pa sploh ne reagirajo. Pojav na žalost še zdaleč ni redek. Očitno se z zgledom le ne da doseči vsega

27. sep 2010 19:14

Vendelina jr. je napisal/a:

Vezano na to jaz vsako jesen "komaj čakam" prehlad, ker si z naslednjim "gospa, dajte, prosim stopite stran, da se ne boste česa nalezli, imam precej močan prehlad...." delam prostor v vrstha kolikor toliko znosen

tulka

28. sep 2010 12:03

Poglej iz druge strani: prijazni so mladi - te boš (na forumu vse tikam - če te moti, potem te seveda z veseljem vikam) gledala še naslednjih 50 let. Starejši bodo prej ko slej pomrli, verjetno so jezni na cel svet in zato sproščajo frustracije tam, kjer jih lahko. Na žalost na tebi. Ampak poglej jih kot nesrečneže, ki niti toliko energije nimajo, da bi se lahko nasmehnili in zahvalili. Starejši se dostikrat počutijo ogroženi in so takoj nastrojeni zelo obrambno - čeprav bi s prijaznostjo več dosegli. Ampak včasih se jih da vseeno prepričat, da se nasmehnejo in potem so od takrat naprej prijazni:). Tista vmesna tretjina ni problematična, saj se odzovejo na prijaznost, torej če si ti prijazna, bojo oni nazaj:). Delavci iz sosednjih republik pa so tudi ok, kot sama praviš, čeprav te tikajo (kot jaz zdaj, pa tudi nič hudega nočem). mislim, da je bistvo sreče v tem, da se skoncentriraš na pozitivno v življenju:). Vedno bo kdo imel slab dan in vedno bodo tudi nekulturni ljudje - in te včasih razjezijo, seveda, samo zato bit nesrečen, pa nima smisla - saj sta 2/3 ljudi ok tudi glede tega, kot sama ugotavljaš:).