Čas je za nogomet!!!

Sem žalostna, predvsem pa ponosna na naše fante s Kekom na čelu. jancijak

Hvala fantje, zame ste junaki. Hvala selektorju, za vso človečnost, ki jo premore le malokateri trener. Borili ste se do konca, dosegli enega najlepših golov, igrali eno najlepših tekem, zmanjkale so vam le tri minute sreče. Katanec je vedno rekel : Kapo dol! Danes pa rečem : Kapo dol, glavo pokonci in ponosno naprej. Čakali vas bomo na Brniku! giga 33

Bravo fantje, zame ste carji!!!!!

vida70

Kako je že rekel Kek takoj po tekmi? "Manjkal nam je poljub sreče." Evo vam, za naprej: ...................!!!!!!!!!! japaja

Men je pa ful žal in hodo, ker ni ratalo. Res škoda, pa sem do konca upala na dober izid. Mejdun !! buča

Kljub razočaranju moram pohvalit fante in selektorja. Meni se zdi vse malo zrežirano, lahko se motim. Smo premajhna država, da bi ugnali take velesile. Glavo pokonci, ker jo lahko držijo pokonci in mislit naprej, na europsko. Upam, da se boste Ljubljančani izkazali in jih v velikem številu šli pozdravit. Le tako naprej ! banana130

Ajoj, kaj sem včeraj trpela... Ampak če danes pogledam: tisto vzenimrjenje in upanje in potem navijanje za Alžirijo in potem tisti čuden deux-ex-machina gol in potem razočarjanje in potem malo tolaženja, pa ves ta emocionalni koktajl je precej in sploh boljši kot pa življenje brez take izkušnje. Ja zato pa imamo profesionalni šport, da dihamo skupaj s športniki in da se razburjamo in se potem tako ali drugače pomirimo. Gledati šport brez čustvene vzenmirjenosti je tak živ dolgčas. Kot je tudi življenje brez čustvene vzemirjenosti, ups ne bom šla v to smer.... Anyway, meni je tale slo-repka všeč. Pa dečki tudi sestavljajo inteligentne odgovore. Verjetno se tu vidi ta Kekova nota. In bi veljalo tu iskati zgled. Da se gre v vse zadeve samozavestno in na zmago. Včasih to uspe, včasih ne, ampak mentalna priprava gre na zmago. Pristajati zgolj na sodelovanje je že vnaprejšnja odpoved vsaj polovici lastnih potencialov. Od Slo-repke nismo slišali nobene take izjave v stilu "saj nimamo kaj izguibiti" - to slednje ogromnokrat slišimo pri slo-rokometaših (evidentno še niso pogruntali, da se ravno zardi tega, ker "ne morejo nič izgubiti", nikamor več ne uvrščajo....), pač pa smo slišali veliko o pripravljenosti in motiviranosti. S tako mentalno pripravo se zmaguje. Enkrat rezultatsko, drugič tako, da se iz vsega kaj naučiš in ne ponavljaš napak. In tudi je tale repka pokazala, da sta velikost/majhnost predvsem in zgolj mentalna koncepta. Geografija pri tem nima nič. Tko je shvatio, shvatio je. Zdaj bom navijala za Nemčijo in Gano. Pa za Španijo. Vendelina jr.

Žalostna sem, nikakor pa nisem razočarana nad našimi fanti. Ponosna sem nanje in vesela da so taka enotna in zagnana ekipa. Seveda je vse to Kekovo delo. Upam, da bomo še velikokrat gledali naše nogometaše na takih velikih tekmovanjih, ker ko igrajo, smo vsi Slovenci enotni, za trenutek se pozabi na vsakdanje težave in probleme in samo uživamo v tekmah. In kupujemo zastave, pa ne zaradi državnega praznika. In norimo po mestih in se z neznanci objemamo ob golih in zmagah.

Še dobro da imamo športnike. Ne vem če še kdo drug vnaša v nas toliko optimizma, dobre volje, ponosa na našo državo in medsebojne povezanosti.

našim fantom in v prihodnjih tekmah!

saša

Sporočilo je spremenil(a) spagon dne 24. 2010 10:27

Vendelina jr., podpišem kot vedno. Se mi zdi, da je danes cela država v fazi kolektivnega okrevanja po včerajšnjem razpletu... Mah...

In seveda: še enkrat junakom poklon in vse spoštovanje. Za vse. BRAVO.

Ampak okej, gremo dalje. Španci, ja.

Košuta

Sporočilo je spremenil(a) Košuta dne 24. 2010 10:34

spagon je napisal/a:

Še dobro da imamo športnike. Ne vem če še kdo drug vnaša v nas toliko optimizma, dobre volje, ponosa na našo državo in medsebojne povezanosti. našim fantom in v prihodnjih tekmah! saša

Res je! In zdaj nas septembra čakajo kvalifikacije za EP 2010, zato ... gremo naprej!

Včeraj je tudi mene zvijalo od žalosti in privzdigovalo od ponosa nad našimi, ki so vsemu svetu odločno pokazali, kaj se zgodi, ko se združita srčnost, inteligenca in igra na zmago. Velikim Angležem ni bilo prav nič lahko. In kljub tisti frdamani zadnji minuti v Pretorii, smo ob koncu TV prenosa vsi prisotni spontano zapeli našo nogometno himno.

Vam moram povedati še kaj več o teh "vseh prisotnih" Na včerajšnji dan smo namreč v razredu mlajšega sina imeli zaključni piknik - in to je po takih in drugačnih računicah padlo ravno na 17. uro.

Ajej!

Ampak - združene matere, ki obvladamo "sve i svašta" se nismo dale zmesti, z razrednikom smo v eni od učilnic naštimali TV in tako vsi skupaj začeli naš piknik z drugim polčasom.

Prvega sem sama spremljala v bližnjem lokalu, med samimi odraslimi navijači in seveda brez glasu prišla do šole. Ampak navijanje skupaj s polnim razredom 12 letnikov, razrednikoma in starši - to je bilo pa neprecenljivo

Mojca