Že mogoče, da je v večini odstranjena škoda iz februarja 2015, tista od žleda leto prej pa še dolgo ne bo (je dovolj, da stopiš na Rožnik). Tisti, ki živijo od gozdov, so že poskrbeli zanje, kolikor so lahko, ostali pa precej manj.
Je pa tudi treba vedeti, da so kupi smeti ostali tudi za delavci, ki so čistili gozdove. Za tistimi, ki so jih za skoraj nič plačila najeli od firme, ki je najela firmo, ki je najela firmo, ki je najela.... itd., dokler se niso znašli nekje v hosti na koncu sveta in nosili glavo naprodaj za minimalno plačilo brez zavarovanja. Še bolj pa za njihovimi delodajalci, se razume, ker ne bi ostalo nič, če bi ti opravili svoje delo. Pa konec koncev tudi lastniki gozdov tu niso čisto brez greha, saj so drugi navsezadnje opravljali delo, ki bi ga morali sami. Kupi potrganih jeklenic, kant za olje, pločevink, ni da ni - precej netipični gobarski pripomočki, a ne? Pa tudi to je treba vedeti, da spravilo lesa še kako uničuje gobe, še najbolj tisti podzemni del, ki ga ne vidimo, brez katerega pa gob ni (in bo trajalo še desetletja, preden se bo obnovil). Od Petra Klepca naprej žal nimamo več junakov, ki bi smreko pod pazduho nesli iz gozda - zato je pač treba strojev, ki naredijo svoje, in svoje naredi tudi deblo, ki ga tako ali drugače vlečeš po tleh.
Sicer so pa od nekdaj bila "gobja leta", pa vmes tudi taka, ko gob pač ni bilo. Zato bi bilo zelo dobro malo več strpnosti vseh deležnikov gozdov in nabiranja gob. Če bi vsi pometli pred svojim pragom, bi bilo pravzaprav že kar dovolj.
Pa da le ni čisto brez gob - petkov ulov: dva jurčka in en turek, vsi skupaj mogoče pol kile (v dveh urah in pol).
Sonja
