Kam po devetletki?

Ta boljš poklic

mizarka(http://mizarka.moj-album.com/

gimnazija, itak moji mali ne bodo imeli nič 'prava na glasovanju', heh, po gimanziji pa kar jim paše, zaradi mene se bodo lahko tudi odselili terakota

terakota je napisal/a:

moji mali ne bodo imeli nič 'prava na glasovanju', heh, po gimanziji pa kar jim paše, zaradi mene se bodo lahko tudi odselili terakota

Če bi bila ti moja mama in bi kaj takega z mano naredila, bi se kar zagotovo odselila.

tulka

terakota je napisal/a:

moji mali ne bodo imeli nič 'prava na glasovanju', heh, po gimanziji pa kar jim paše, zaradi mene se bodo lahko tudi odselili terakota

Evo, tako se pridelajo nezadovoljni dijaki/nje.....in akr nekja jih je, verjemite.

Če si se hotela pošaliti, terakota - ni ti uspelo. Ni štos, je prekruto.

rimljanka - zasebno mnenje

Terakota, kaj pa boš naredila, če bodo tvoji otroci imeli že v OŠ učne težave? Aja, pri tako superiornih genih je to nemogoče ... Radagast

terakota je napisal/a:

gimnazija, itakmoji mali ne bodo imeli nič 'prava na glasovanju', heh, po gimanziji pa kar jim paše, zaradi mene se bodo lahko tudi odseliliterakota

 

 

Terakota, jaz bi dosti raje, da bi moj otrok naredil ekonomsko srednjo šolo (ali katero drugo) kot da bi imel gimnazijo in nedokončan ekonomski faks. Z dokončano gimnazijo nisi ne tič ne miš.

 

Raje ne omenim, da so tudi mene silili in spravili na gimnazijo. Edina dobra (pravzaprav fenomenalna) stvar, ki je ratala iz tega je ta, da svojega dragega sicer ne bi srečala. Če bi šla na ekonomsko srednjo, se ne bi srečala. Tako je s tem.

 

Ja, če si se hecala, ti ni spelo.

Vanja

Okej, terakota je morda malo frišna v obešenjaškem humorju (ni frke, z vajo se vse izboljša, ampak v enem delu ima pa prav. Na eni točki se morajo otroci osamsvojiti in to jim je na nek način treba lepo počasi razložiti. Ker na eni točki je pa treba začeti sprejemati odgovornost za svoje početje in čisto vsega pa mamica tudi ne bo naredila. Realnost je namreč taka, da mamice delajo mnogo preveč. Iščejo zdravniška potrdila (med službo, ali pa celo vzajmejo dopust), da se dvajset-in-več letniki lahko pogojno vpisujejo v naslednji letnik, medtem, ko junior doma na računalniku igra igrice in se čoha po trebuhu. Pa hodijo na govorilne ure na fakse (Moja sestrična predava na faksu in jo je skoraj kap, ko je na govorilne ure prvič prišla mama nekega študenta... Sedaj v izogib temu že na začetku leta pove, da so govorilne ure za študente in NE za njihove starše.). Pa na vse možne načine interpretirajo razloge, zakaj juniorji ne naredijo letnikov v prvem poskusu in dvajsetletnika ovijajo v sloje vate, ko bi bilo mnogo pametneje, da bi se ga vrglo v realnost žviljenja....in pri takem luksuzu, kjer imaš samo pravice in nič dolžnosti in še hrana in obleka je zastonj, bi bil junior res bedast, če bi hotel odrasti. Pa iskati službe po koncu faksa. Pa bodisi varčevati za svoje bodisi prispevati kaj k hišnemu budžetu, če slučajno zasluži kak denar.... Hočem reči, drug ekstrem od "junior zaradi mene tudi če se odseliš pri osemnajstih, jaz te nisem več dolžna preživljati" je pa mama hotel, ko je junior že v kristusovih letih. Vendelina jr.

O, pardoniš bejbe-moj obešnjaški humor je -kot pravilno ugotavlja Vanja čez lužo-še frišn in se za katerokoli ranjeno čustvo močno opravičujem. Da z gim. nisi ne tič ne miš se pa ne strinjam, vse bolj se že išče sposobne ljudi z visoko motiviranostvo ne glede na izobrazbo in tega bo vse več. Če pa ne bo, si pa vsaj Prausta predelal in Dostojevskega do obisti, kaj bi potem še rad od življenja? Hec!!! p.s. Radagast: v učne težave pa ne verjamem kaj preveč, bolj problematični se mi zdijo osnovnošolci odličnjaki le zavoljo dobrega spomina in brez delovnih navad. To pa je frka za naprej... Glede tvojega simpatičnega pripisa o mojih superirornih genih pa: nimaš prav, pri teh supergenih je namreč tako, da je VSE mogoče, a uvidiš lepoto?!? pa lep dan! terakota Sporočilo je spremenil(a) terakota dne 10. 2010 08:38

sjaj je napisal/a:

No, nas čaka to sicer šele drugo leto, ampak z velikim zanimanjem prebiram vaše zapise. To, da moram hčeri pustit, da se sama odloči in ji stat ob strani (brez pametovanja) je postalo že kot nekakšna mantra ... sjaj

Po osnovni šoli sem bila popolnoma brez predstav kako izgleda en ali drugi poklic (ne glede na stopnjo izobrazbe) in samo sreča (dobre ocene v OŠ) me je pripeljala na gimnazijo. Resnično sem vedela samo, da pojma nimam kaj želim. Morda so si starši pri tem oddahnili - jih nisem nikoli spraševala. In če pogledam sebe v tistih letih, se mi zdi, da otroku stati ob strani (brez pametovanja) ni najboljša izbira. Ker: Dosti otrok si v resnici ne predstavlja poklicev - slišati predstavitev poklica ni primerljivo s pogledom, ki ga imamo na isti poklic odrasli. Otrok si brez zavor (lahko) izbere poklic, ki ima na trgu presežke. Otrok si včasih zaželi poklica in se vpiše v neustrezno šolo: tu imam v mislih zdravstvene tehnike, ki mislijo, da se kasneje lahko vpišejo na medicinsko fakulteto. Pa ja to samo iluzija. In takšnih ni tako zelo malo. Morda je dobro vedeti, da je za nadaljevanje študija naravoslovnih ved NAJBOLJ ENOSTAVNA pot izbrati gimnazijo - učitelji ti cela 4 leta predavajo snov za fakulteto. V nasprotnem moraš študirati sam. Npr gradbeni tehnik, ki se vpiše na gradbeni faks, bo moral samostojno nadomestiti manjko matematike. Študij družboslovnih ved mi ni tako poznan. Če si otrok želi postati zdravnik - ali ve, da bo do svojega 34 leta (ali še dlje) specializant? Zato se mi kljub vsemu zdi smiselno deliti naše pomisleke z otroci. Pametovanje pa je vedno zelo širok pojem - nekdo bo že ob prvi besedi zavijal z očmi, drugi pa bo dovzeten za kakšno besedo več. kuharica Mici

Dopolnjujem kuharico Mici: za družboslovje in humanistiko v širokem smislu te besede daje najboljšo podlago gimnazija. Kolegi/kolegice, ki so prišli v te vode iz kakšne druge srednje šole (ekonomske) so imeli po lastnih izkušnjah deficite v znanju iz literarne zgodovine, zgodovine, zemljepisa, psihologije, umetnostne vzgoje, filozofije... Vendelina jr.