Kam po devetletki?

Največja napaka je da so otrokom in nam stršem vse premalo predstavljeni poklici. V os. šolah in na informativnihih dnevih so predstavljene šole ne pa poklici v katerih bodo delali. To bi morali popraviti. dzoana

dzoana

tulka

dzoana je napisal/a:

Največja napaka je da so otrokom in nam stršem vse premalo predstavljeni poklici. V os. šolah in na informativnihih dnevih so predstavljene šole ne pa poklici v katerih bodo delali. To bi morali popraviti. dzoana

Na Gorenjskem devetošolci hodijo tudi po obratih - tovarnah, kjer jim predstavijo kako določen poklic izgleda v praksi. Sama še skupaj s svojimi kolegi devetošolcem in njihovim staršem (tudi ti so se letos poleg učiteljev našli) predstavljam poklic kemijski tehnik in ing. kemije in kemijske tehnologije. Poleg pa povabimo še gospo s srednje kemijske šole. Tako je malo teorije in malo prakse, da vidijo kako poteka v realnem življenju. http://www.mojalbum.com/tajda/kulinarika Sporočilo je spremenil(a) darjuška dne 10. 2010 10:53

terakota je napisal/a:

Op.s. Radagast: v učne težave pa ne verjamem kaj preveč, bolj problematični se mi zdijo osnovnošolci odličnjaki le zavoljo dobrega spomina in brez delovnih navad. To pa je frka za naprej...

 

To so še kako učne težave, če ne v sedanjosti, pa v prihodnosti, takoj ob prestopu na SŠ nivo.

rimljanka - zasebno mnenje

rimljanka je napisal/a:

terakota je napisal/a: Op.s. Radagast: v učne težave pa ne verjamem kaj preveč, bolj problematični se mi zdijo osnovnošolci odličnjaki le zavoljo dobrega spomina in brez delovnih navad. To pa je frka za naprej...   To so še kako učne težave, če ne v sedanjosti, pa v prihodnosti, takoj ob prestopu na SŠ nivo. [nagelj] rimljanka - zasebno mnenje

Ja, lahko tudi tako rečeš, samo učne težave bolj razumem kot stanje, kjer je učenje moteno zaradi kakšnih somatskih problemov, drugo pa je nedisciplina oz. pomankanje učnih navad. Čeprav tehnično je seveda res, oboje so učne težave, ampak saj se razumemo, ne? p.s. kljub krutemu humorju, hehe terakota

terakota, sama sem tvoj post razumela v smislu: "Princ / princeska moja, se boš pač moral mal pomatrat, šel boš na gimnazijo (ker si pač sposoben, to vem že od prvega razreda dalje), potem bo pa od tebe odvisno, kaj boš naprej delal!!" Vedeti pa moraš, da boš na tem forumu težko "prišla skozi", če boš dala vedeti, da svoje otroke sem pa tja tudi v kaj "prisiliš". Sama sem bila takoj obtožena celo fizičnega nasilja, ko sem napisala, da sem sedela toliko časa ob otroku (pazi, v osnovni šoli!), da je razumel snov pri matematiki in mu ni dišalo, da bi vadil. Lep pozdrav sonci

sonci je napisal/a:

terakota, sama sem tvoj post razumela v smislu: "Princ / princeska moja, se boš pač moral mal pomatrat, šel boš na gimnazijo (ker si pač sposoben, to vem že od prvega razreda dalje), potem bo pa od tebe odvisno, kaj boš naprej delal!!" Vedeti pa moraš, da boš na tem forumu težko "prišla skozi", če boš dala vedeti, da svoje otroke sem pa tja tudi v kaj "prisiliš". Sama sem bila takoj obtožena celo fizičnega nasilja, ko sem napisala, da sem sedela toliko časa ob otroku (pazi, v osnovni šoli!), da je razumel snov pri matematiki in mu ni dišalo, da bi vadil. Lep pozdrav sonci

Ja, sonci, jaz tudi nisem pristaš permesivne vzgoje-preveč ljubim udobje, da bi se podila za pobezljanim mladežem,ha, za mnoge sem prestroga, ampak se mi zdi, da je bolje biti prestrog kakor preveč popustljiv-čeprav zmaj, pa spet nisem Kar se tiče gimnazije, ja, zagovarjam jo, ker človek pri 14-ih često ne ve kaj bi rad od življenja, saj ne more vedeti in še pogosteje je pod momentalnim vtisom kakšnih tv prikazov raznih poklicev (od kolegice mali bo forenzik zaradi teh nanizank, ki so sedaj tako popularne, čeprav mu jih ne dovolijo gledat, je vseeno pri 13-ih videl dovolj, da on to bo!) ali kaj podobnega in gimnazija ne oža, temveč širi pogled. Jaz sem hvaležna svoji izbiri (moji starši so mi dali povsem proste roke), da sem se odločila zanjo, čutim, da sem z njo veliko pridobila, prtav tako si nisem zaprla možnosti za naprej. Vem, da je bilo pred leti pri nas tako, da si po gimanziji, če bi po vsej sili želel imeti poklic, lahko šel delat vsako triletno in jo zaključil v dveh mesecih...ali nekaj podobnega, skratka, da se vse. terakota

No ker je bilo že govora o tem, pa mi prosim še pojasnite.

Kako otroka naučiti, pripraviti ali kar koli že do tega , da se uči, če se mu pa to ni potrebno.Če doseže odlične rezultate že samo s spremljanjem pouka. Zame je po eni strani tudi to pridnost, da otrok 100% izkoristi čas, ko je v šoli.V popoldanskem času pa NE sedi za TV, ali račinalnikom.

Absolutno imam strah, kako bo v prihodnje. Isto se mi pojavlja pri  treh hčerkah.Recimo najmlajša (7 let) se nikoli ne uči pesmice, ker jo enostavno že zna. Kaže, da je dovolj samo to, da v šoli preberejo.

Strah me je zato, ker vem, da je od šestih 100% odličnjakov iz mojega razreda naredilil srednjo šolo in naprej samo en sam.

 

Moram pa rečt še to, da sedaj, ko sem sama v tem kot mama, vedno bolj cenim to, kako se moji starši niso vtikali v mojo odločitev pri izbiri poklica , čeprav nisem izbrala ravno pogost poklic za žensko.

mizarka(http://mizarka.moj-album.com/

Moji starši mi niso prepustili proste izbire, pač pa sem MORALA na gimnazijo. Iz preprostega razloga, ker bi drugače morala od doma. Šolo sem normalno delala, brez težav, pa vendar nerada in z muko sem sedla h knjigam. Takrat sem si prisegla, da svojim otrokom ne bom omejevala odločitve. Hči je hotela na gimnazijo v domačem kraju, jo tudi opravila brez težav in sedaj študira. Sin je lani končal osnovno šolo in dve leti govoril, da gre na srednjo elektro šolo in tehniško gimnazijo, smer tehnik računalništva. Pravi, da bo imel potem poklic, pot do študija mu je pa tudi širom odprta. Čeprav je moral od doma, (biva namreč v dijaškem domu), sva ga z možem podprla pri njegovi odločitvi. In vesela sem, ker grem z nasmehom na govorilne ure. Priden je, ima krasne ocene, in pravi, da ga učenje veseli. Kaj hočeš lepšega, kot da je otrok zadovoljen in srečen? Mizarka, razumem te, tudi mojemu sinu se ni bilo treba v osnovni šoli nikoli učiti. Malo sem se bala, kako bo, ker pač ni imel učnih navad. Strah je bil popolnoma odveč. Ker ga šola zanima, brez težav sede za knjige. Moje mnenje je, da je bolje, da se otrok odloči sam, če se le da, ker se tudi z večjim veseljem uči. Je pa res, da nekateri ne vedo, kam bi šli, tu pa je pomoč staršev dobrodošla. POMOČ, ne pa odločitev namesto otroka. Pa še nekaj: ko greste na informativni dan, sprašujte. Vse, kar vas zanima! Vas in vašega otroka. Vašim nadebudnežem želim pravilno odločitev! jana