20. avg 2009 6:41
| Vendelina jr. je napisal/a: |
| Katja, se mi zdi, da ravno za tisto nianso, kot se med samo razlikujejo prostorske kapacitete žlic, kompliciraš in cepidlačiš. Vzameš jušno žlico, zajameš moko, tisto, kar ostane na žlici, tisto vmešaš, nobene raketne znanosti ni tule. Enkrat malo več, enkrat malo manj, pa se v treh, štirih zajemih stvari lepo saldirajo - kot je bilo tule že rečeno s strani predhodnice. Namesto tega, da meriš do mikrograma in mililtra natačno, raje glej, kako se tvarina obnaša, medtem, ko jo delaš. In ko boš zadevo naredila nekajkrat, ti bodo tudi žlice odveč. Če je človek v formi, naredi vsako stvar s ščepci in z grifom (meni se ne ljubi niti z žlicami, če mi gre, zmorem usuti moko in nastane super stvar, če pa glava ni pri stvari, potem pa pač zeznem in potem popravljam) Kako že pravijo naravoslovci: meriš z nanometrom, občrtaš s kredo, odrežeš pa s sekiro in takole na uč bo kar držalo..... |
Vendelina, ne sklepaj prehitro, ne pretiravaj, ne meči me v neke tvoje predalčke in ne vsiljuju mi svojega načina dela, lepo te prosim! 

Nisem neka začetnica, nikjer nisem rekla, da merim do mikrograma in mililitra natačno, samo tele žlice mi niso všeč, OK? Če tebi ustreza, da moko kar usuješ, meni pač ne, vedno jo tehtam ali pa ji merim prostornino, nikoli ne na gram ali mililiter natačno, pa mi zadeve uspevajo. In še celo zelo dobro uspevajo
. Ko pa preizkušam nove recepte za biskvit, sem malo bolj previdna, ker, roko na srce, sem biskvit že od svojega 5. leta, torej skoraj 30 let, navajena peči po istem, preizkušenem receptu moje praprababice in samo za ta recept res vem, kako naj bi izgledala "tvarina" (In ja, moja praprababica je imela doma tehtnico in ni odmerjala na žlice).
Pri dveh majhnih otrocih tudi nimam možnosti, da bi pretirano eksperimentirala, ker si moram za peko vzeti čas, tega pa nimam ravno v izobilju, torej si res ne želim, da bi se "zeznila" in bi vse skupaj romalo v smeti.

Katja D.