22. maj 2009 9:48
| receptor je napisal/a: |
Pozdrav vsem ,upam,da ne bo hude krvi,če na tem mestu nekaj vprašam! Zakaj mora biti poleg odgovornega vodilnega kadra,takrat ko sem bil v službi jaz je bil to direktor,biti še en kup nadzornikov,ki nikoli in nikomur ne odgovarjajo za svoje delo,"nesejo" pa tolikšne plače kot jih delavci nikoli ne zaslužijo? Pa lep pozdrav vsem!
receptor |
Odgovor: sicer ne vem, receptor, v katerih letih si bil ti zaposlen (se mi zdi, da si se upokojil, vsaj tako sem si zapomnila, dopuščam možnost, da sem narobe povezala), ampak pravni red v naši državi določa, da je lastnina določena in vezana na konkretnega lastnika, za razliko od časov prejšnje države, ko je bila opredeljena družbena lastnina, kar pomeni, da konkretnega lastnika ni bilo in smo se šli potem vsi ene simpatične mentalne vaje, kaj je od koga in kako s tem upravljamo....
Ureditev, ki določa konkretne lastnike, posledično tudi predpisuje način, kako se izvaja ekonomska uporaba lastnine (največ tega je v zakonu o gospodarskih družbah, krajše ZGD). Skratka, konkretni lastniki (pa je vseeno, fizične osebe ali pa skladi, agencije, karkoli pač) vlagajo svoj denar v kapital gopodarskih družb. In zaradi tega so posledično (so)lastniki teh družb. Ker pa se na eni točki zgodi, da imajo gospodarske družbe svoje dnevno poslovno življenje in lastniki imajo ene druge svoje zadeve (recimo, lahko vložijo v več družb hkrati), se je v zgodovini prijela praksa, po kateri ena skupina ljudi upravlja dnevno delovanje gospodarske družbe, lastniki pa se koncentrirajo na to, da bodo na časovne preseke (recimo, vsako leto) iz teh ekonomskih dejavnosti potegnili profit (ker, konec koncev, so nekoč v zadevo vložili). Skratka, imamo dve veji in sicer
- upravljalsko (tisto, čemur se reče v slabi slovenščini menedžment), kar predstavlja bodisi direktor (v manjših družbah), bodisi uprava (če gre za večjo družbo, je organ upravljanja veččlanski)
- lastniško: lastniki so združujejo v skupščini. Skupščino imajo (razen enoosebne družbe) vse gospodarske družbe. Tam, kjer pa je veliko lastnikov (kar je v osnovi delniška družba), pa lastniki izmed sebe definirajo svoje predstavnike v organ lastnikov, ki bo nadziral delovanje uprave in temu se reče nadzorni svet.
Tako je v teoriji. V praksi se, zlasti na začetku, znajo zgoditi anomalije. Vse države, ki so šle skozi faze tranzicije, so doživele, da so nekateri v žaru iskanja novih priložnosti in ko so oči spričo nenadnega bogatenja postajale vedno bolj lačne, grabili in plenili gospodarstvo. Skozi hecne odkupe. In si mislijo ljudje, če je Francelj in če je Micka, zakaj se pa ne bi še jaz vključil...In se je zgodilo. Do sedaj je bankrotiralo že zelo veliko ljudi, ki so v prejšnjem desetletju na hitro obogateli (to vem po službeni dolžnosti). O njih se kaj veliko ne govori, piše pa kvečjemu na spletni strani sodišča, kjer so seznami stečajev. Pri nas se največ govori o nagradah članom nadzornih svetov (in plačah upravam) v primerih, ko gre za družbo v večinski (več kot 50%) ali popolni državni lasti. V zadnjih štirih, petih letih se je pač ta pogoltnost razpasla do neizmernih razsežnosti. Ker biti predstavnik države v nadzornem svetu nečesa, kar je v 100% državni lasti, je postala ena sprofanirana zadeva, kjer so se kadrirali frendi po politični pripadnosti, nagrade so bile pa v plafon in še čez obscene... Namreč, nagrada članom NS tam, kjer so privatni-privatni lastniki so praviloma nižje kot tam, kjer je država večinski lastnik.
In ta obscenost je seveda iritantna. Tako, kot je iritantno imeti polna politična usta o tem, kako bodo pa "naši fantje in nekaj malega punc za vzorec" to do obisti popravili (in potem kmalu vidiš, kako so tudi "naši fantje in nekaj malega punc" čisto krvavi pod kožo in da oblast kvari čisto vsakega).
Sama si mislim takole: tako, kot se je plenjenje v svojstvu članstva nadzornih svetov začelo, se bo tudi končalo. Ker biti član NS ni samo pravica do nagrad in sejnin, biti član NS je tudi odgovornost z vsem premoženjem za posledice odločitev, ki so vplivale na slabši rezultat družbe in imajo zaradi tega lastniki slabši donos. Saj se delajo tudi tožbe. To, če pravna država še ni pravnomočno v nobeni zadevi razsodila, še ne pomeni, da tega tudi ne bo. Vsak dan večja je možnost, da se tudi pri nas to zgodi. Ker se pač take sodbe dogajajo po celem svetu, ki ima primerljivo pravno in ekonomsko ureditev in se bo pri nas tudi. Še nekaj let kapitalizma in se bo zgodilo točno to (se že dogaja), da se s hudo muko dobijo člani za nadzorne svete. V take organe uspejo zvabiti ljudi, ki so že ustvarili nekaj, ki imajo kilomterino v življenju. In članstvo v NS jim ne daje nagrad: daje jim povrnitev stroškov kilometrine in zavarovalno polico. Polico za to, da bo zavarovalnica krila stroške morebitnih tožb in sodb kakega drugega delničarja. V malo "bolj belem svetu" nagrad itak ni, atrakcija so dobre zavarovalne police. In tako se bo zgodilo tudi pri nas. Vsak odklon se slejkoprej normalizira.
Vendelina jr.