Vedeževanje

2. mar 2008 11:32

Ko je človek mlad in radoveden in še nejeveren, ali ko je človek v stiski, se pogosto obrne na vedeževalce. Nobena okoliščina ni za podcenjevanje: v prvem primeru gre za odkrivanje neznanega, v drugem primeru pa gre za svojstven izhod iz stiske, ki običajno pomeni tudi olajšanje.

Zanimivo je, da o izkušnjah z vedeževalci največ pišejo ljudje, ki tega niti niso poskusili. Če bi se kdo široko razpisal o okusu neke jedi in pripisal, da je pa sploh ni poskusil, bi najbrž menili, da se norčuje iz nas.

Vedeževalke ne vedo za številke lota in je prepovedano, da si s svojo sposobnostjo pridobivajo premoženje. V nekaj člankih sem prebrala, da je napoved prihodnosti sicer na nek način določena. vendar je od nas posameznikov odvisno, ali se bo izpolnilo.

Vsi razumemo, da ima npr. Oto Pestner bistveno boljši posluh od nas, razumemo, da nekdo z lahkoto obvlada tuje jezike, nam pa ne gre, razumemo, da ima nekdo boljši spomin od nas, da ima drug večje intelektulane sposobnosti. Dejansko pa imamo vsi podobne možgane. Če dovolimo, da se ločimo po prej omenjenih sposobnostih, omenila sem pač najbolj znane, se mi zdi ,da je potrebno dovoliti, da ima kdo kakšno sposbnosti, ki je mi nimamo, ki še ni dovolj raziskana in ki še ni znanstveno pojasnila. Znanost velikokrat šele čez leta pojasni določene stvari, pa se nam danes to splon ne zdi čudno.

Mislim, da sem že enkrat zapisala, da sem bila pri 17 hudo nejeverna glede vedeževanja, ker se mi je zdelo nemogoče. S prav toliko staro sestrično sva šli k znani vedeževalki v naši bližini. Bilo je 3. juilja, njej je napovedala, da se bo razšla s tedanjim fantom, da bo v 18 mesecih noseča, da bo rodila hčer, da se bo z otrokovim očetom razšla in da bo imela z možem še enega sina. Njena mama, takrat je bila stara 52 se naj bi poročila, mož pa bo kmalu umrl. Meni je napodvedala nosečnost v 24 mesecih in dva živa otroka, več se pa ne spomnim. Ničesar ji nisva pojasnjevale, ni naju hipnotizirala, ni naju poznala. Na poti od nje sva med krohotom objemali smreke.

Ko sva prišli k sestrični domov, nama je njena mama povedala, da se bo nasledni mesec poročila. Sledilo je čakanje na nosečnosti. Ona se je decemrbra zapustila fanta in me sploh ni poslušala, ko sem ji svetovala kontracepcijo. Oktobra je zanosila. Ostalo pa se je zgodilo tako kot sem opisala. Če pogledamo, na veliko zadev ni imela vpliva.

No, meni se napovedi niso izpolnile. Ona sicer trdi, da ji je napovedala ogromno bogastvo, da bo imela še avion, pa se tega ne spomnim, pa imam zelo dober spomin. Komaj se preživljajo, pa nič ne kaže, glede na delo, ki ga opravljata nekaj let pred upokojitvijo, da bi bilo kaj bolje.

K tej isti vedeževalki sem odpeljala še dve prijateljici, jasno, da sem si pustila vedeževati tudi sama, vendar sem nekako pozabila, kaj mi je povedala. Vendar mi je vedno pripovedovala o dveh otrokih. Ki pa jih nimem. Prvi od njih je napovedovala skorajšnje težave z zdravjem otroka in kasnješo poroko ter da bo ostala sama v hiši moža. In da se bo prisiljena iz hiše izseliti. Na poti domov mi je povedala, da je noseča in je res predčasno rodila. Ko se je preselila v hišo k možu ( mož pa je bil vsa leta pretirano nezvest), sem se večkrat razmišljala, zakaj bi on odšel iz hiše. Zelo mlad je umrl in ona je ostala v hiši sama, kjer so ji moževi sorodniki naredili pekel na zemlji. Ni je napovdela ne smrti moža, ne smrti drugea partnerja, ki je umrl nekaj let za prvim.

Drugi je popolnoma opisala lastnosti njenega moža, ki sva ga mesec prej srečali na morju, pa nista imela podatkov , razen priimkov in imen. Z nekaj mojega truda sta se ponovno srečala. Vedeževalka je precej govorila o težavah z z zdravjem otrok, zlasti enega dvojčka.Vem, da ni rekla, da njena.V resnici sta se poročila in ko je po dolgih letih zanosila, je rodila dvojčka, eden od njih je ob rojstvu umrl, kar se je vedelo že med nosečnostjo.

To so primeri, ko sem bila pri vedeževanju poleg. Meni se zdi preveč naključij in premajhna matematična verjetnost, če se že malce oprimem znanosti.

Ne znam si razložiti, zakaj je zgrašila pri meni. Pa tudi tega ne, zakaj sem , kljub temu, da imam dober spomin, napoved takoj pozabila.

Moja sestrična je kasneje obiskovala vedeževalke, ker je hotela potrditve za svoje neumne odločitve. Postala je odvisna od napovedi. In to je najslabše, kar se po obisku vedeževalke zgodi. Vdanost v usodo ali celo prenos odgovornosti.

Zato je mene vedno strah, da se z iskanjem vedeževalca posameznik izogiba lastni odgovornosti za svoje življenje, neaktivnosti pri reševanju življenskih situacij in se sprijazni, da mu je bilo to usojeno. Manj ko ima izkušanj, večja je nevarnost, da vedeževanje škodi.

Sama zaradi več razlogov verjamem v določeni meri vedeževalcem, nikoli pa ne berem horoskopa v časopisu, ker jim ne verjamem.  V tej zgodbi še kako večja izrek.: Vsak je svoje sreče kovač. Tvojih napak ne bo popravljala nobena vedeževalka, jih boš že morala kar sama.

F r i n a

4. mar 2008 10:51

Hvala vsem za nasvete in podatke. Dobila sem nekaj naslovov, sedaj se moram še samo odločit h komu it. Čeprav že premiljujem - iti ali ne iti. Hvala vsem! naj

6. mar 2008 13:45

Še jaz pristavim svoj lonček Bila sem pri jasnovidki v Celju in mi je med drugim rekla, da sem dovolj močna osebnost, da mi pove kdaj bo gdo umrl. Pove mi za mamo, moža in zame. No na to sem pozabila, nakar pa je umrla mama res tako kot je napovedala. Šla sem k vedeževalcu v Maribor, ki mi je med vsem nakladanjem rekel, da moj mož ne dočaka 65 rojstnega dneva. Ker pa je manjkalo še samo slabo leto me je postalo strah. No tolažba je bila, da je to usoda nas vseh. Proti koncu leta sem bila zmeraj bolj nervozna in napeta, bilo me je strah in mislila sem, da ne bom vzdržala. Dva meseca pred napovedano smrtjo, pa sem se vzela v roke in si trdno in odločno rekla: Tako! sedaj je pa dosti tega! Pri nas se ne bo zgodilo ničesar slabega! moj mož bo zdrav in živel še naprej! Vse to so nakladanja. In to sem odgnala od sebe. Verjemi popolnoma sem se umirila. Bližal se je (65) r.d. mojega moža in čisto nič me ni bilo strah. Od tedaj je že 5 let in moj mož še zmeraj živi in je zdrav. Tudi druge napovedi se niso uresničile. Verjemite, da kar nam povejo mi sami privlečemo v naša življenja, če o tem razmišljamo. Zato raje kot k šlogarici, razbremenimo svoje misli vse slabe navlake, razmišljajmo o stvareh, ki si jih želimo, pa četudi mislimo, da so nedosegljive. Če bomo dovolj dolgo ponavljali, da smo zdravi in bogati, ne more biti drugače, kot, da se nam to udejanji. Če mislimo, da smo nesrečni ne more biti drugače, kot, da smo res nesrečni. Če mislimo, da je danes slab dan, ne more biti dober. Najdimo si sonček tudi na deževen dan, saj mora pač biti tudi dež! Moje mišljenje iz teh in še več iskušenj z vedeževalci je takšen, da nam pobirajo denar in nam grenijo življenje. Vse si pridelamo z napačnim razmišljanje sami!! pa še to: Tudi datuma svoje smrti ne sprejemam. Tudi, če je še kar visoka starost sem se jaz odločila za najmanj 10 let več in to zdravih let in tako tudi bo. muraj

6. mar 2008 14:44

Po mojih izkušnjah NOBENA OSEBA, KI SE S TEM UKVARJA ZARES, ne govori o smrti oz. o tem, kdaj bomo umrli pa kdaj nam bo umrla mož .... NIKOLI, ker jih zavezuje etika. Četudi se načeloma strinjam z Vandelino, pa mi je tule bliže Frinino razmišljanje. In še nekaj; jaz nekaj teh zadev poznam in prakticiram (in prosim ne me zdaj popluvat..., ker meni je videt eno sliko nekaj tako naravnega kot npr. kateri od vas skuhat vašo najljubšo jed, gre kar samo od sebe). Zato mislim, da ja, med nami so ljudje, ki to znajo in zmorejo, pa če so pametni, tega ne razglašajo naokoli, ker se jim vsi smejijo.... In še čisto odkrito: to, kar je pri vsem tem "poslu" RES ŽALOSTNO, je to, da ljudje pogosto ne pridejo zato, da bi slišali, da bo vse v redu, ampak zato, DA JIM NEKDO PRISLUHNE! In veliko kvazi šlogarc nastopa v vlogi ameriških psihologov. Žalostno, a resnično. helenag

6. mar 2008 22:00

Se strinjam z vami, a jaz na žalost nisem naletela na nobeno takšno. Bi jo pa mogoče želela spoznati in malo predebatirati ? l.p. Marija muraj

7. mar 2008 7:46

jaz imam podobne izkušnje kot frina - s prijateljico sva šli k moji daljni sorodnici, ki mi je - pubertetnici, malo pred tem mimogrede omenila, da lahko malo v karte pogleda.Glede na to, da sem in jo še vedno zelo spoštovala, odločitev res ni bila težka. Skratka, povedala nama je precej, nakatere stvari tako podrobno, da nikakor ni možno razložiti tega z naključjem. Njene napovedi so se izpolnile, vsaj 90 % (nekaterih podrobnosti se ne spomnim več). Imela je pa izredno pozitiven odnos do prihodnosti. Dvakrat sem bila prisotna, ko je meni bližnjima osebama povedala, da ju sicer čakajo precej težke zdravstvene težave v kratkem, ampak naj ne gledata s strahom, vse se bo dobro končalo, naj se usmerita na prihodnost. Ko je do težav obakrat res prišlo, sta obe osebi vsaj psihično dobro zvozili, ćeprav so bile zadeve travmatične. Res pa je, da vsem ne moreš zaupati. lp

7. mar 2008 8:42

Tudi jaz mislim, da usodo sami krojimo z načinom razmišljanja- kadarkoli pogledam okoli sebe, vidim, da se pesimistom in negativcem dogaja slabo, optimistom pa več dobrega... In isto opazim, ko analiziram posamezna obdobja svojega življenja. Tako da zdaj vztrajno mislim pozitivno in se mi zdi, da je življenje neverjetno lepo in gladko... Sem se pa nekoč( pred kakimi 5 leti) obrnila na Dannyja (Dannyjeve zvezde) in je zaključil, da sedanji partner ni tisti pravi, da zveza ne bo trajala in otrok ne vidi... Realnost: s partnerjem sva skupaj že 15 let, 3 leta poročena, 2 otroka... Jaz temu, kar mi je rekel, pač nisem bila pripravljena verjet. čoko

7. mar 2008 8:56

Glede »vedeževanja« želim še jaz nekaj dodati. Sama nisem nikoli bila pri vedeževalki sem pa enkrat v trenutku krize res poklicala vsem nam znano Maručo, ki me je s povedanim kar prestrašila, a se je vse izreklo precej drugače, lepše. Kasneje sem se veliko ubadala s tem, kako jim uspe videti v prihodnost in zakaj kdaj »ne uganejo«. Stvar je v tem, da so to ljudje ( vsaj dobri vedeževalci), ki uspejo preseči dimenzijo časa, ki dejansko ne obstaja. (Če koga zanima več. npr. Neale Donald Walsch:Pogovori z Bogom, 2. del.) Vendar vedeževalci vidijo tisto kar izhaja iz tega trenutka, zanemarijo torej možnost, da oseba zavesto nekaj svoje karme hitreje oddela, poravna, ozavesti in življenje krene dalje po novi tirnici. Takrat se napovedano ne uresniči. Da nekaj pozabimo kar nam pove pomeni, da ni za nas pomembno, da je bolje tako. Ne pa tega zamenjati z astrologijo. Sama študiram indijsko astrologijo-dyotiš. Gre za staro znanje, ki so ga vedski rišiji prevedli v natančen matematičen sistem, ki nam omogoča to znanje ohraniti in širiti. Za razliko od zahodne astrologije je precej bolj natančna in kompleksna. Prinašati svetlobo v življenja ljudi. Kot da malce z baterijo posvetiš dalje in temu primerno ravnaš. Da se npr ne zaletavaš v steno ampak pogledaš kje so vrata in se nameniš tam. Kaj je razlika: zlasti ta, da iz karte vidim kvalitete osebe, kje bo šlo težje, kje lažje, kam in kdaj se naj usmeri, kaj storiti, da se »pik kače spremeni v pik komarja«, torej, vzeti usodo v svoje roke. Da namesto da smo sovozniki v avtomobilu, prevzamemo krmilo vozila in iz našega življenja potegnemo največ, izkoristimo adute, ki so nam položeni v zibelko in ublažimo težave. Tako nekako. Etika odnosa je pa tudi zelo pomembna in povedati kdaj bo nekdo umrl je silno neetično in neodgovorno. V nekaterih primerih se iz karte res vidi, v večini pa so to le večje in manjše verjetnosti kdaj bi to lahko bilo. To kar si jaz želim postati je dober svetovalec in ne le nekdo, ki dela natančne analize in študije življenja, je pa še kako res, da mnogi rabijo le nekoga, ki jih posluša in jim reče, da bo vse še dobro! Pa še nekaj, če ne bi bilo možnosti spremeniti življenja na bolje, če bi bilo to zgolj napovedovanje, vse skupaj niti ne bi imelo smisla. Moja učiteljica lepo reče: če bi bilo tako, bi ta čas, ko sem študirala dyotiš, raje kvačkala ali plela vrt, bi bilo več koristi ! Sporočilo je spremenil(a) TORTICA dne 07. mar 2008 09:01:10

13. jun 2008 12:09

Vse je v glavi! mrdica

4. jan 2009 17:16

zdaj bom pa jaz nekaj povedala glede vedeževanja.... treba je razlikovat vedeževanje/šloganje in astrologijo.to ni isto... vedeževanje in šloganje je,ko ti človek pogleda v karte ali pa uporablja kakšno nihalo ali pa kakšno stekleno kroglo in jaz temu ne verjamem,ker sem dala dosti tega skozi in to je en sam blef pa čeprau se najdejo izjeme kateri imajo res to sposobnost,da vidijo nekaj česar mi ostali ne vidimo sam to so zelo zelo redki primeri.večina blefira tako,da ne nasedajte.... astrologija je pa,ko ti astrolog pogleda v astrološko karto,kjer vidi pozicijo posameznih planetou ob našem rojstvu in v to pa jaz verjamem. na bazi našega datuma rojstva in točnega časa ko smo se rodili lahko astrolog točno pogleda določeno situacijo in aspekte v vsaki astrološki karti in seveda pri temu lahko tudi pogleda kompaktibilnost z našim partnerjem. zdaj pa,če verjameš ali pa ne je pa od vsakega posameznika odvisno... lp biba22