Strinjam se z Nolo, razen v odmevu glede nizkih ciljov pri gledanju TV. Z višino od tak TV izbor pa res nima nič, odkar so daljinci.
Nekateri so prepričani,da je gledanje političnih zadev, ki so, če smo natančni, tudi en realiti šov. Ljudje pravioma vstopijo vanjo, da bi dobili premoženjsko korist, ko jih gledamo, se blamirajo, se pritožujejo, da jih ne smemo gledati, niti ocenjevati, imajo svoje scenariste, ki jih tudi silijo v stvari, ki so umazane. Prikažejo takisto tisto, kar jim ustreza in kar oceni scenarist, pardon, producent kot dovoljeno. Le njihove izjave so resnične, natur, take kot jih ujamejo kamere. Politika je Big Brother, ki včasih nima kamere.
Izbrati med eno neprijetno in drugo neprijetno sceno se prevesi ob vprašanju, kje je lepša pokrajina.
Žal nimam časa, da bi pogledala oddaje, ki bi jih rada in res gledam TV samo še pri mami.
Kmetijo gledam ves čas, zato sem prepričana, da je moja ocena bolj verodostojna od tiste, ki tuintam vržejo uč na TV. Sicer pa ni nobena skrivnost, da tisti, ki kaj dajo nase, ne gledajo takega pofla, ker imajo višje interese.
Ne opravičujem se, ker gledam Kmetijo, ker se mi ni potrebno. Moj intelektualni potencijal gre v nič na drugačen način, in ga gledanje neke oddaje ne načenja. Čeprav priznam, da mi je v veliko večji užitek History, ki se ga res ne naveličam.
Tisti, ki misli, da svoj prosti čas izpolnjujem s poflom, fej in fuj, pa se mu zdi, da me je treba ustaviti, naj mi pove, od kod pravica, da kritizora mojo izrabo prostega časa, ki mi ostane med časom službe in prebiranjem smeti.
Bognedaj. da pride kaki učiteljici na pamet, da bi me davila s svojo vseživljenjsko dolžnostjo, da me vzgaja.
F r i n a