Kmetija

Ga imam ta trenutek toliko, da ni škoda, če sem ga malo proč vrgla...

Aja, dej..bom jst danes gledala pa ti jutri povem al je žlahta al ni (ti pa tačas kej bl pametnega deli?)

Aha, komunikacijski šum...

Prov, pol bova pa skup gledale, a?

ne, jaz ne bom gledala ... drugi opravki

Kako žal mi je, da ne morem vedeti kaj bolj važnega delaš mamamia. Veš kako bi te ganilo ko bi poslušala žalostno in zaljubljeno Vesno. Prešeren ni nič v svojem vzdihovanju za Primičevo Julijo.

.................. nič večje dno od kakšnega dnevnika na kateri od televizij, precej so nad programi političnih strank ( vsaj tistih " etabliranih " ), resnični poden  so viktorji, pa še je takega podna kolikor hočete. Po kakšnem kriteriju se bo nekdo postavil nad ostale in jih pomiloval, ker gledajo nekaj, kar se njemu zdi poden. A je branje Ane Karenine ( zgodba o eni prešuštnici, ki se *uka s mladim juncem in zapusti sina in moža ) neka močno intelektualna dejavnost? Pa takih nebuloz je brez kraja in konca.

Kmetijo lahko dojamemo kot en psihološki laboratorij, kjer se odvija nekakšen experiment, pravila so postavljena vnaprej, izid je negotov. Učeno bi rekli: poznamo začetne pogoje in opazujemo, kar se bo zgodilo.

Jaz sem pred časom imel precej odklonilno stališče do oddaj tega tipa. Mnenje sem spremenil po prebiranju frininih komentarjev. Fasciniralo me je koliko stvari ona opazi in sem spremenil mnenje in začel gledat oddaje tega tipa.

Od predhodnih komentarjev ( in ti so prav tako zanimivi, ko ugotoviš, kako enako stvar različni ljudje vidijo različno ) se bi v glavnem strinjal s Vesno ( delno ) frino ( skoraj popolnoma  ) ter zeto in viki.

Na pop tv imajo tudi oddajo " minuta do zmage ", za moj okus pa poden ( en potunka nos v lepilo, potem na nos prilima ( brez pomoči rok ) nekakšno žogico in je nekam nese.

Pa, za moj okus poden od podna: gledati kako se 22 juncev podi za nekakšno žogo, ali pa vzpeti se na vrh hriba ( pa ma gar s žičnico ) in se spustiti dol ( na smučkah ) in tako cel dan.

Vsakem svoje, žalil ne bom nobenega: vsako tele................

matr, kako je kaj z luno teh dni ( neki me prebada v prstu za tipkat )

Jaz tistih 22, ki se podijo za žogo še kar razumem....tiste ki jih gledajo in se ob tem derejo ter izgubljajo živce pa bolj malo.

Ma kmetijo naj dobi Vesna, k njej naj pride Simon, skupaj bosta objemala drevesa, se lupčkala s kravico, spomladi pa ji bo Simon zrecitiral tisto: Bosa pojdiva dekle obsorej, bosa pojdiva med bele cvetove, sredi zasanjanih češnjevih vej, nežno ti sežem v dlani koprneče. Ali pa tisto: Domov bom šel in sredi majskih trat zavriskal bom prešerno kakor svat. Povijeta naj veliko otrok, enako delavnih kot Vesna in "malo premaknjenih", kot Simon.

Prejšnje kmetije nisem gledala, gledali pa so jo vsi okrog mene in potem ob kavici komentirali. In sem si rekla, da če bo še kdaj, bom gledala in bomo skupaj pokomentirali. No, sedaj jo kdaj pa kdaj gledam skoraj samo jaz. Par od njih je dobilo naraščaj in jim v času oddaje ravno berejo pravljice, dva sta vrgla televizor v smeti, z denarjem od naročnine si enkrat letno privoščita potovanje, enih parim začne ob osmih zumba, ena se je odselila na ekvator, moj dragi se to urco posveti svojemu konjičku v delavnici.

Dragi kulinariki, samo še vas imam. Glejmo še naprej in pokomentirajmo.

ežoj, tule pa definitivno moj podpis...ne vidim popolnoma nobene razlike v spremljanju nogometa ali pa resničnostnega šova, in da uporabim besede ene, meni osebno super članice: "tko je shvatio, shvatio je" 

Se popolnoma strinjam s prvim in drugim odstavkom. Take oddaje sem vedno gledala kot eksperimente, glede tega je BB še toliko boljši, ker so v zaprtem prostoru in se nimajo niti kam umakniti.