
Zdrobovi ocvrtki s pomakami
dragička, bike razjarji mahanje z rdečo ruto, rdeča barva pa vpliva podobno na gledlce (človeške vrtse). Menda biki in sorodstvo sploh ne razlikujejo barv, sploh pa ne rdeče (menda moj kolega, ki je "iz foha" o tem kar nekaj ve).
Članki, kjer piše kaj takega kot tule: Ko se v želodcu delno prebavljeni ostanki mesa pomaknejo v črevesje človeka, ki je skozzi dolgo obdobje desetine milijonov let razvilo sposobnosti za dolgotrajno prebavljanje rastlinske hrane, so mi zelo všeč, ker nikakor ne morejo zamajati mojega vsejednega prepričanja. Kolikor zasledujem članke o razvoju prehrane človeštva, naj bi bil človek najprej lovec (najbrž ni lovil jabolk iz drevesa) šele kasneje je postopoma postajal poljedelec, in to ne pred desetinami milijonov let. Sploh sem pa, če me spomin ne vara, v neki oddaji o začetkih razvoja možganov pri človeku zasledila povezavo med uživanjem mesa in pospešenim razvojem le-teh. Res so tudi to le domneve ali ugibanja na podlagi arheoloških odkritij, a so vsaj delno podkrepljene z najdbami.
Verjamem, da znajo biti tudi v naših dobrih župcah kakšne škodljive snovi, kje jih pa ni? Saj so tudi v zdravilnih čajčkih, v zelenjavi, tu mislim na tiste naravne škodljive snovi, ne na kemijo, ki pa prav nič ne škodijo, če jih dobiš v zmernih količinah in v primernih kombinacijah. Čeprav naši predniki niso imeli na voljo laboratorijev za iskanje "dlak v jajcih" so presenetljivo prišli do marsikaterih ugotovitev kaj je primerno in kaj ni in meso in župca se ne jesta od včeraj. Kot so napisale že predhodnice, jej vse, kar ti direktno ne škodi, a zmerno in po pameti in ne bo se ti treba bati za zdravje.
CilaZnano je, da številne opice, poleg mesne hrane, jedo tudi listje in sadeže številnih dreves, po načelu, vsakega malo. Tako se nikoli ne zastrupijo. Če se hranijo (kadar so prisiljene) drugače, recimo z več listi ene vrste dreves, prihaja do zastrupitev.
Se mi zdi, da med ljudmi obstaja še ena velika zmota. Namreč ta, da so šimpanzi (za katere menda že vsi vemo, da so naši najbližji še živeči sorodniki) rastlinojedi (po načelu: šimpanzi jedo banane, sem videl(a) na lastne oči v živalskem vrtu). Pa so zanje banane tako eksotično sadje kot za Evropejce. V njih domovini jih pač ni. Še kako je res, da šimpanzi lovijo (celo organizirane pogone imajo) druge, manjše opice in seveda tudi druge živali. In seveda jedo tudi rastlinsko hrano.
Mislim, da sem enkrat nekje že zapisala tole: prijatelj, biolog, mi je rekel: ne vem, kaj bi prej izbral - bio jabolko, ki ga je prizadejal škrlup ali plantažno jabolko, ki je pridelano z vso dosegljivo kemično pomočjo.
Pa veste zakaj?
Vprašanje je namreč, kje je več zdravju škodljivih snovi.
Kaj ni davno bilo zapisano: vse je v količini, ali je nekaj lek ali strup?
tako nekako je z vsem v življenju. Od preveč sreče tudi zbolimo, kajne? Brez nje je pa tudi žaltava.
Tako. Cila, vidiš, da sva enakega mnenja.
Aja, še tole: mene so učili, da imamo vsejedi dolžino prebavila med kratkim mesojeda in dolgim rastlinojeda. Jim zaupam, mojim učiteljem.
Pri jutrišnjem nedeljskem kosilu pa vsem želim dober tek, ob goveji ali kakršnikoli župci. Pa seveda tudi tistim brez nje.
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
| Kaj jutri za kosilo? | johana |
| MOJ vrt | rimljanka |
| malo za hec | Nikita2 |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |

Zdrobovi ocvrtki s pomakami

Lazanja z jajčevci, genovskim pestom in češnjevci