Včasih si japonski cesar ( tako kot danes ) zaželi nekaj egzotičnega. Pokliče kuharja in mu naroči: dušene buče. Kuhar pokliče ( ne vem če sem to kdaj omenil ) V Rt Nar Ja, da poišče v cesarskem vrtu evropsko bučo ( oni ji tako rečejo, v resnici je navadna buča ) in koper za začimbo. Velecenjeni V Rt Nar se vrne s navadno bučo po ( njihovem, po našem buča hokaido ), ker evropskih buč ni nikjer v cesarskem vrtu. Ravno tako ni našel kopra. Nažalost, ta buča ni dobra za dušenje ( ker razpade ). Kuhar zbere vso korajžo, nekaj zmoli in se napoti cesarju in mu razloži da ne more pripraviti zaželenega egzotičnega kosila. Cesar se raz*izdi in reče naj mu prinesejo kar pač imajo. Imeli so suši ( to je nekakšna riba s rižem, torej ribja rižota, niti približno tako dober kot pražene srdele ). Kontemplacija o slavi cesarstva je danes odpadla.
Pri meni danes, skor bi rekel, egzotično cesarsko kosilo: kostna juha, dušene buče s smetano:
Nekaj premišljujem, kolk je japonsko cesarstvo včasih bilo mogočno............
ežoj
Kje imaš pa pogrinjek za japaja? Sam ne se zdej zgovarjat, da še ni našla ta prave ceste do tebe...
A si videl, kako lepe jurčke iz tičine je imela včeraj jade za sladico?
Ognjič 
polarbear
Par ur pred palačinkami pa bučni polpeti in solata, vizualno zelo podobna sliki od Polarbear 
Viva Meier
, jade!
jade 
Jade ,kje rastejo ti jurčki? Včeraj nisem našla drugega kot dve dežnikarici. Niti divjih gob ni bilo.
(je pa res, da obvlada fotografiranje in se me na fotki ni videlo
), potem sem tam na tistih križiščih zavijalo tako, kot mi je trenutno pasalo...
Zdaj že 2 dni kuham džem, pečem štrudelne, kuham kompote, pakiram za v skrinjo....
Tako da v bistvu nikoli ne zaideš, pravzaprav je dobrodošlo kdaj zaiti z asfaltirane poti. In z makadama. Na kolovozih je ful romantično (Bronhi, lakše se diše press)
