blogi

Prvi dan (sobota)

Zelo kratki reportažni utrinki oktobrske pustolovščine v milosti Poseidona in Eola

eno najpomembnejših vprašanj je tako danes kot že pred 10-imi leti še vedno na preži in mrcvari mojo nevednost... ali pač?

Tokrat o Kubi z druge strani, "od znotraj"; kako na avtocesti kupiti čebulo, sir in sadni žele ter in kako na ukaz policista v rent a car vzeti sopotnico

Prvi zapis o Kubi se je v mojem popotniškem dnevniku znašel leta 1999. Štirje dnevi Havane so bili dovolj, da me je osvojila, tako zelo, da smo tja šli še dvakrat. Spoznat še kaj drugega kot Havano. Potovanja, vredna ponovitve.

bolj primerno zanjo

Milijoni zvezd na nebu, taborni ogenj, ki presketa, vesela družba ob ognju in eksotični koktejl...kaj si človek sploh še lahko zaželi več?

K pisanju bloga me je spodbudila (še ena) pošiljka iz Hong Konga. Prispela je po skoraj 3 tednih od dneva naročanja, kar je včasih fino, saj pride, ko najmanj pričakuješ in je že pravo presenečenje.

Zelo nerada govorim, česa NE. Tisti NE se nekako izgubi in potem ostane trdilni stavek. Saj veste, če rečemo otroku "Ne tja, padel/padla boš", bo otrok rinil točno tja. Če bi bili tiho, morda sploh ne bi bilo nič. in tako je tudi pri oblačilih...

Sedaj se že nekaj let srečujemo na tej temi in vsako leto bolj sem prepričana, da številka garderobe v bistvu ne pomeni nobene posebne prednosti in tudi nobene posebne ovire. Punce, vse je v glavi.

Ravno sem se nameravala lotiti zapisa o tem, kako je super imeti kakšne čevlje v barvi bele kave, ker se kombinirajo s čisto vsem....pa sem videla, da me kolegica sprašuje, kako naj kombinira rdečo oblekico. Pa dajmo pokriti obe temi.

Zdaj že nekaj let nakupujete strateške kose za oblačilno bazo. In imate že dober trenč, pa kostim, pa malo črno oblekico, pa že bolj ste suverene v kombiniranju, pa še vedno se vam zdi, da nekaj manjka. Pa ne veste, kaj.