Mojemu atu

Toliko je  glavi še več pa v srcu. Sploh ne vem kako bi začela.

Kako napisati o človeku, ki je veliko dobrega naredil v svojem življenju pa tudi v mojem.

Ni bil pisatelj, ni bil glasbenik, ni bil iglralec in tudi skladatelj ne, neznan človek je bil, meni najpomembnejši od vseh znanih.

Bil je preprost, delaven, dober po srcu, ni maral zdrah, saj je bil prvi, ki je zgladil nesporazume.

Vedno je imel prijazno besedo za vse. Nikoli ni nobenega ogovarjal ali obtožil, nobenega ni užalil in prizadel, vedno je imel pravo besedo na pravem mestu.

Nezahteven, skromen, prisrčen Ata z veliko začetnico. Veselil se je in hvaležen je bil vsake malenkosti.

Bil je izredno potrpežljiv človek saj je v zadnjih mesecih njegovega življenja v tišini trpel, da nas ne bi obremenjeval. Tiho nas je zapustil.

Z njim je odšla ljubezen, veselje do stvari, ki so me osrečevale.

Z njim je odšel del mene, ostala mi je grenkoba v ustih in nepopisna praznina v srcu.

Danes bi moj Ata praznoval 80 let.

Hvala za vse Ata!

Ata, na glas sem prebrala, da me slišiš!