Nostalgija

Nepozabna doživetja

blog: razmišljanja / ostalo, avtor: anamarija1 

Lahko bi še bilo, tako kot je bilo

Ničkolikokrat sem že izjavila, da je kuhanje zame pomirjevalno sredstvo. Blogi...blogi pa mi pomenijo dobesedno sprostitev, saj mi omogočajo, da pozabim na žalostne reči, ki so del življenja. Zato se zelo rada posvečam in prepustim pisanju.
V šestih letih sem imela priliko in srečo osebno spoznati veliko članic in članov naše Kulinarike.
Velik pečat v obliki srčka je v meni pustil piknik  v Peklu, saj sem poleg članic/ov, specialista za rezanje pršuta, mojstra kuharja s pomočnicami, prijateljico, ki sva si tedaj dopisovali, spoznala tudi osebje Uredništva, Jau, kako sem bila ponosna in " važna", kar po vrsti bi vse objela, če bi si upala...
Sledil je še en velik dogodek, piknik na Kopitniku. S kakšnim veseljem in ponosom sem segla v roke najbolj simpatičnemu, "najlepšemu" članu Kulinarike in najnežnejši članici.
Tudi na tem pikniku sem spoznala veliko novih in prijaznih obrazov.
Sledila je želja po ponovnem snidenju, še posebej s takimi, ki smo se takrat spoznali. Vrstila so se srečanja z željo, da bi nekaj uric preživeli skupaj in si kaj novega povedali.

Pred dvema letoma sem se udeležila Videmskega sejma. Zame je to bil edinstven dogodek, saj je že leta  bila želja, da bi se kdaj udeležila tovrstnih sejmov.
Najlepši del tega sejma je bila Lucka52. Spoznala sem jo in srečna sem zato.

Vsi omenjeni so še vedno v mojem srcu, čeprav jih ne srečujem.
Velikokrat mislim na vse vas in se vsem zahvaljujem, da ste mi polepšali ure in dneve.
Hvaležna sem in srečna, da se mimogrede tudi kdo oglasi pri meni in upam, da se še bo.

Nolina tema: "Kje so naše ladje" me je pripeljala, da napišem ta blog z željo, da se nam naše drage ladje javijo in pišejo kot so nekoč.
Res so bili lepi in nepozabni časi. Vrnite se v našo družbo, še nam bo lepo!

Hvala Janji, če je ne bi bilo, ne bi spoznala toliko prekrasnih ljudi.


 

Blogi istega avtorja

Mnenja o blogu

Kotarca  

kuha že od: 13.6.2010

Št. objav: 615

Objavljeno 2.10.2011 ob 4:41

Lepo, doživeto napisano, anamarija1.

Nekateri popolni tujci se nas včasih bolj dotaknejo kot stari znanci, sosedje, sorodniki. In v nas za vedno pustijo lepoto trenutka, ki so ga delili z nami.

Tega je vse manj. Vse manj časa za nasmeh, pozdrav, urico ali dve za klepet.

Mislim, da nas je zasužnjil čas.

anamarija1  

kuha že od: 19.8.2005

Št. objav: 5381

Objavljeno 3.10.2011 ob 10:21

Res je. Še časa za " dihati" ni... Vendar za človeka, ki se me je dotaknil najdem vedno čas, pa čeprav za trenutek...

Za pošiljanje mnenj je potreben vpis ali prijava!

Število ogledov strani: 7075

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
Kaj danes za zajtrkŠpelais
MOJ vrtjohana
malo za hecrajko0028
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti