Odlična moka iz Žitovega mlina

PIRINA MOKA je v kuhinji vsestransko uporabna. V večini receptov lahko z njo brez težav nadomestimo navadno pšenično moko. Primerna je za pripravo domačega kruha, testa za pizze, pite, kekse, biskvit. Lahko jo uporabite za peko palačink, zgoščevanje jedi in mnogo drugega, kar nastaja v domači kuhinji.

PIRA je predhodnica današnje pšenice. To starodavno žito ima v primerjavi s pšenico več beljakovin. Pirino moko odlikuje lahka prebavljivost ter velika vsebnost vitaminov in mineralov. Jedem daje polnejši okus.

MOKA IZ PRAŽIT je univerzalna moka. Pripravljena je iz pražit je alternativa pšenični moki mleti iz navadne pšenice (Triticum aestivum) v sodobnem načinu prehranjevanja. Odlična je za peko kruha, slanega in sladkega peciva, palačink ter drugih izdelkov, ki nastajajo v domači kuhinji. Pražita dajo jedem bogat okus in lepo barvo. Testo iz pražit se z lahkoto gnete in lepo vzhaja.

V moki iz pražit smo združili tri predhodnice današnje pšenice – piro, pšenico enozrnico in pšenico dvozrnico, ki so jih za prehrano uporabljali že daleč nazaj v zgodovini. Pšenico enozrnico in dvozrnico smo zmleli brez odstranjevanja lusk in tako dobljeni polnozrnati moki dodali pirino moko.

AJDOVA MOKA V zadnjih letih ajda, z njo pa tudi ajdova moka pridobiva na pomenu. Tudi zato, ker ne vsebuje glutena in je dobra izbira za vse, ki so nanj preobčutljivi. Moka ima prijeten sladek okus po oreščkih in je bogata s hrnaili. Iz nje pripravljamo tradicionalne slovenske jedi kot so žganci, zlevanke in štruklji. Za peko kruha in potico jo po navadi mešamo s pšenično moko. Uporabna je tudi za pripravo peciva, keksov ali pa kot dodatek v testu za palačinke in žličnike.

Ajda ima poseben, zelo prijeten okus. Včasih je bila pomembna sestavina v jedeh revežev, danes pa se vedno bolj uveljavlja v gurmanski kuhinji.

Namigi:

Ajdovo moko je dobro mešati s pirino ali pšenično moko v razmerju 80% ajdove in 20% ostale. S tem postane širše uporabna, kombinacija z drugo moko pa pripomore k bolj raznovrstni hranljivosti jedi.

Če bi radi uživali v palačinkah iz pirine moke, vam priporočamo da nekaj žlic pirine moke nadomestite z ajdovo. Palačinke bodo tako bolj rahle.

Moko iz pražit lahko nadomestimo s pšenično, ključna odlika pražit pa je visoka prehranska vrednost.

Velikonočna gnezda z ajdo

Za maso za 6 gnezd potrbujemo:

40 g ajdove moke Žito
130 g kokosove moke
180 g grškega jogurta
50 ml mleka
1 beljak
1 zavitek vaniljevega sladkorja Dolcela
½ vrečke pecilnega praška Dolcela
20 g sladkorja v prahu
ščep soli

V večji skledi zmešamo jogurt z mlekom, soljo ter vaniljevim sladkorjem. V drugi posodi stepemo beljak s sladkorjem. Posebej zmešamo še ajdovo in kokosovo moko ter pecilni prašek. Vse tri zmesi premešamo med seboj, da nastane lepa masa. Na papir za peko z žlico oblikujemo gnezda ter jih pečemo 10 minut na 170 °C.

Čokoladna gnezdeca:
300 g temne čokolade Gorenjka Chef (70 % kakava)
par žlic namaza Linolada kokos

Čokolado zdrobimo v posodi in jo stopimo. Napihnemo šest malih vodnih balončkov. Vsakega namočimo v čokolado, da se le-ta lepo razporedi po celotni površini balončka. Ko se čokolada strdi, balonček počimo in tako nam ostane čokoladni jajček.

Jajčka postavimo na ohlajena gnezdeca in jih napolnimo z Linolado.

Ajda ima poseben, zelo prijeten okus. Včasih je bila pomembna sestavina v jedeh revežev, danes pa se vedno bolj uveljavlja v gurmanski kuhinji.

Beseda ajda izvira iz staronemške besede Heide, ki pomeni ajd ali pogan. V naše okolje so jo iz vzhodne Azije prinesli križarji. Njeno angleško ime buckwheat pomeni bukovo žito; ajdova trikotno oblikovana zrna namreč spominjajo na bukove plodove, enako pomeni njeno latinsko ime Fagopyrum.