Ali lahko jelenovo sol nadomestimo s čim drugim? Če po pravici povem, niti ne vem kaj je to jelenova sol, razen če ni res sol 
). sprašujem zato, ker bi jo morala kupiti samo zaradi tega recepta.
Hvala in pozdrav
Makovi piškoti
Zbirke:piškoti367
anja27 
39.253 ogledov
39.253 ogledov
-
3/5
srednje zahteven recept -
5
(3)
Sestavine
Testo:
220 g moke
30 g maka (v zrnu, nemletega)
120 g sladkorja
ščepec soli
140 g margarine
1 vanilijev sladkor
1 rumenjak
pol žličke jelenove soli (dobimo v lekarni)
rum po okusu
Posip:
beljak, razžvrkljan z malo vode
pisane mrvice, ki se na vročini ne stopijo
Nadev:
močno rdeča kiselkasta marmelada (brusnica ali ribez)
Postopek
Sestavine za testo z rokami zamesimo v voljno testo, ki se ne lepi (če se držite točnih količin sestavin, se praviloma ne bi smelo). Zavijemo v folijo in pustimo na mrzlem počivati kako uro.
Pečico segrejemo na 180 stopinj.
Po delih testo razvaljamo na cca. 3 mm debelo in iz njega izrežemo srčke, rožice ali zvezdice (odvisno od priložnosti). Polovici izrežemo na sredini še manjše srčke, rožice ali zvezdice. To polovico (še surovo!) premažemo z beljakom in stran, premazano z beljakom, povaljamo v mrvicah.
Pečemo na peki papirju cca. 10 minut . Pazimo, da so keksi še beli, ampak vseeno dovolj pečeni, ko jih vzamemo iz pečice. Preveč pečeni keksi so grenkega okusa in niso lepi (črna semena maka so lep kontrast belemu testu). (Priporočam, da zgornje dele keksov, ki so posuti z mrvicami, pečete posebej, saj se pečejo dlje kot spodnji, neposuti deli keksov).
Kekse ohladimo. Spodnji del keksa namažemo z marmelado in ga pokrijemo z zgornjim, posutim delom. Pazimo, da se spodnji in zgornji del po velikosti ujemata.
Opombe
Keksi razvijejo svoj fenomenalen okus šele drugi ali tretji dan, ko se marmelada lepo vsede v testo in se primerno zmehčajo. V zaprti posodi na hladnem jih lahko hranimo 2 do 3 tedne.
Predlogi za vino
Zraven priporočamo
Mnenja o receptu
član od 2005273 sporočil
Še nekaj let nazaj smo bili vajeni splošnega imena "pecilni prašek", sedaj pa se v receptih pogosto pojavljajo imena kemikalij, kot so: potaša, jelenova sol, natron. Gre za različne vrste karbonatov, ki med peko razpadajo na ogljikov dioksid – plin, ki izhaja iz testa. Pri tem se testo dviga in rahlja. Za reakcijo je potrebna prisotnost kislin ali mikroorganizmov, ki tvorijo kisline, vode in toplote. Jelenova sol, ki poleg ogljikovega dioksida sprošča tudi amonijak, se danes ne pridobiva več iz jelenjih rogov, temveč sintetsko. Primerna je za manjše pecivo, iz katerega amonijak, ki je sicer neprijetnega vonja, v celoti izhlapi. Iz natrona nastaja po razpadu bazična snov, katere lužnati okus nevtraliziramo s kislino, na primer z dodatkom limoninega soka.
Časi, ko so se te snovi na veliko uporabljale za zdravljenje, so že dolgo minili, zato jih v lekarnah večinoma ne boste našli. Jelenovo sol so nekoč v obliki praška podržali pod nos osebi, ki se je onesvestila – le kdo se ne bi zavedel ob vonju amonijaka! V različne zdravstvene namene se še vedno uporablja natrijev hidrogenkarbonat ali soda bikarbona, čeprav je uporaba proti želodčni zgagi nekoliko zastarela.
Vir:www.pomurske lekarne
lp > siba
član od 20044272 sporočil
Jelenova sol je zmes amonijevega hidrogen karbonata – NH4HCO3 in amonijevega karbamata H2N-CO-ONH4 in je vzhajalno oz rahljalno sredstvo, ki se navadno uporablja pri medenjakih, kjer zaradi kisline v medu naj ne bi deloval navadni pecilni prašek. Izkušnje so mešane, eni prisegajo, da je boljše s tem, drugi pa da lahko uporabiš kar pecilni ali sodo bikarbono.
Dobiš jo v kaki večji lekarni, tu je forum o tem:
