Skutina pita

Danes naredil tretjo verzijo skutine pite. Tokrat "borovničevo". Z dvojnim testom, polovično količino sladkorja, pri jajcih sem spet ubral bližnjice (zakaj bi kompliciral, če mi itak vse pojejo. Beljak gor al dol.)

Moške ugotovitve (sistematizirano):

a) po odzivih žensk, ki jih niti pod razno ni blo bliz štedilnika, so ble pa kasnej tolk bližje krožnikom, se jim zdi boljša kombinacija z borovnicami kot višnjami.

b) prednost s paličnim mešalnikom zmiksane "kreme" za čez nadev s sadjem: lepše se prelije, sploh če se jo razredči s kakšnima dvema žlicama kisle smetane + bolj kompaktna izpade

c) slabost s paličnim mešalnikom zmiksane kreme: hja. Sicer so tri pite prenajhen vzirec a vseen. Dve sta mi razpokal, kot koža na peti noge starga dedca. Al sem dal preveč pecilnega in je vse skup preveč na hitro dvigovalo al je bla pa krema premokra in se je ob peki prehitro sušila. Neki mi na molekularnem nivoju ne štima. Ampak s tem detajlom se mi pa zaenkrat ne da hecat. Za prodajo pita glih ni najbolj manekenska. Verjetn bi jo zarad izgleda moral prodajat po - 50 %.

d) švicanje pite: z mojih verzij zmer tolk kaplja, da rajši spodaj naštimam lovilni pleh/pekač, kot pa da potem čistim kot zmešam iz usmrajam kuhno z žganjem pečice. Višnje sem sicer ožemal skor centrifugalno, borovnic pa rajš nisem stiskal. Ampak kljub odcejanju, je blo spodaj kr precej neobarvane vode. Mogoče je vsega kriva skuta.

e) največja slabost pite: preden pridem do prvega koščka, jo moram 60 % že razdat naokrog. Res mi ni jasno, zakaj folk počasnej ne je. Zdi se mi, da goltajo namesto da bi koščke v ustih pasiral z jezikom in zadevo valjal pi ustih vsaj 5 sec +.

f) največja prednost pite: da dobim + pike, če jo spečem. Bonus žal drži samo pol dneva.

Zvečer, ko bom sam, si jo bom pa v miru prvošču. K sreč jo moj maček ne je.