Vanilijevi kifeljčki

Po pripovedovanju sta se piškota v obliki polmeseca, ali kifeljčka, domislila dunajska peka Peter in Eva Wendler po turškem obleganju Dunaja v 17. stoletju. Oblika polmeseca naj bi bila v posmeh turškemu simbolu polmeseca.

Kljub priljubljenosti te zgodbe ima pecivo v obliki polmeseca daljšo zgodovino. Prva upodobitev naj bi izhajala iz dela Hortus Deliciarum iz poznega 12. stoletja, čeprav je bilo to pecivo verjetno bolj podobno presti kot današnjemu kifeljcu. Polmeseci so bili prvič pisno omenjeni v Knežji knjigi dunajskega pesnika Jansa Enenkla konec 13. stoletja.

Pomembna sestavina kifeljčkov je vanilija, ki izvira iz Mehiškega zaliva. Ta začimba je veljala za izjemno dragoceno in je bila zato na voljo le premožnejšim. V začetku 19. stoletja so začeli gojiti vanilijo na otokih La Réunion (takrat znan kot Île Bonaparte ali Île Bourbon) in Javi. Rastline je bilo treba opraševati ročno, kar je še dodatno zvišalo ceno. Prava revolucija pa je nastopila leta 1874, ko je nemškim kemikom uspelo sintetično proizvesti vanilin. Ta vanilijeva esenca je počasi našla pot v gospodinjstva srednjega razreda.

Približno v tem času, leta 1884, se je v kuharski knjigi Die Süddeutsche Küche avtorice Katharine Prato iz Gradca pojavil prvi recept za vanilijeve kifeljčke. Spodaj je moj najljubši recept za ta klasični piškot.