Ponarejeni možgani z jajci

Saj ne morem verjeti, da kdo še je pašteto z jajci. Včasih (20 let nazaj) smo to jedli doma, ko ni bilo časa za pravo kosilo ali malico. Potem pa je ta jed utonila v pozabo. Pred kakšnim letom sva s prijateljico imeli pogovor na temo, kaj smo jedli v otroštvu. In sem omenila to jed (poleg pohanega doručka, redke čežane s pomritom, masovnek z gobami in podobno). Prijateljica (njena starša sta Srba, vendar so živeli v Slo) ni mogla verjeti, kaj za ene čudne in nemogoče jedi smo jedli.

Ob branju recepta so me spomini ponesli za dve desetletji nazaj.

Mimika, če bi jo še pripravila, bi bil užitek popoln.

Ja tudi mi smo včasih jedli pašteto z jajci, pa sem zadnič to naredila za zajtrk, pa je moj mož kr debelo gledal, ampak pol pa le priznal da je dobro. Uf pohan doručak, to je pa spet ena pozabljena ideja za kosilo...pa solata!

Pohan doručak je super, samo mislim, da danes tudi doručak nima več takega okusa kot ga je imel včasih, pa tudi pašteta mi je Gavrilovičeva edina še okusna.

Ja, tudi jaz se spomnim teh jedi, ki so bile v moji mladosti bolj za tiste s tankimi denarnicami. Vam pa povem, da sem letos uvedla (ponovno) navadno "pasjo radost", pečeno na žaru (njamci), posebno, narezano na kocke in popraženo s stepenimi jajci, pa verjetno je še kaj, česar se trenutno ne spomnim.

Ja, lepo se je spominjat tistih prekrasnih okusov in vonjev.

coco, moja mami bi se z veseljem pridružila tvojemu mnenju glede kakovostni nekaterih izdelkov. Moje mnenje pa je, da smo vsega presiti. Naš problem ni v tem, kaj bomo jedli, da bomo siti, pač pa kaj, da ne bomo presiti in se zato redili.

Kmalu moram naredit tele ponarejene možgane, pa tudi pohan doručak. Da ugotovim, če bo tako dobro, kot je bilo nekoč.

Na vrh sesekljam še čebulo - se mi zdi še posebno okusno - saj imam pol usta večinoma zaprta, no...

Se sploh ne sekiram, smo vsi jedli, pa je smrad pri klepetu postal neopazen:))

Veliko bolj zgubana in siva od zadnje priprave (do včeraj) ugotavljam, da je okus še vedno enako dober!