Zanima me , vase mnjenje o tem clanku?

Groza!   Našim managerjem manjkata samo še bič in palica!   Nena

Nena-morje

Mojega zdravnika iz enega podjetja kličejo za vsakega zaposlenega, ki je dva dni na bolniški, zakaj mu jo je predpisal, zahtevajo pojasnilo, tudi grozijo. Konča se tako, da si zaposleni raje vzamejo dopust.

Delavca, ki je v istem podjetju delal 30 let, pa so te dni odpustili, ker je po dveh dneh bolezni šel k zdravniku šele tretji dan in ni sporočil, da ga tudi tretji dan ne bo v službo. Ne vem sicer, kako se bo končala pritožba, a že početje samo je dobvolj zgovorno.

 

Slišali ste pa verjetno že za zgodbo človeka, ki je v isti firmi delal 35 let (kar kaže, da ni nek zabušant) in je med bolniško šel domovv , v Bih, obiskat ženo, ki je bila na smrtni postelji. Ta njegov prekršek, ker ni vzel dopusta ampak je to pot opravil med bolniško, ga je stala službe. Njegov direktor, pokavec, ki se je menda komaj rodil, ko je ta delavec že delal,  pa je rekel, da povsem mirno spi. Uapm, da mu vsaj žena smrči na uho...

Ordnung musst sein ali Arbeit macht frei, meni je vseeno, kako to kdo okvalificira, ampak tu nekje smo.

 

Hm, pa praznik dela se bliža, kajne?

 

Mamamia

 

mamamia

Se mi zdi, da je splošno mnenje večine Slovencev, da so managerji nujno zlo in v firmah samo zato, da vlečejo visoke plače in nič ne delajo. matilda

matilda, managerji niso nujno zlo ampak potreba, a gre za to, kako nekateri ravnajo. Nikakor ne gre vsega slabega posploševati in ne vseh metati v isti koš. Je pa tudi res, da kar je normalno in običajno ne bode v oči, skrajni primeri v pozitivno ali negativno smer pa vzbujajo pozornost. In tudi pri managerjih, kot na nobenem drugem podorčj, so dobri in slabi. Tako kot med delavci (saj to si imela v mislih, kajne?) - tudi med njimi so takšni, ki izkoriščajo možnosti in pravice do skrajnosti, čeprav bi si zaslužili, da frčijo iz službe. Je pač tako, da metki in medalje zgrešijo tiste, ki si jih zaslužijo...Mamamia mamamia

Ker gre za povzetek raziskave, mi manjka informacija o tem, kakšne menedžerje so pobirali, v smislu, koliko jih je bilo v raziskavi udeleženih iz majhnih, srednjih in velikih podjetij in potem mi v nadaljevanju manjka podatek, če so socialno-psihološke lastnosti kako križali s tem, od kod prihajajo menedžerji glede na velikost podjetja. Sama imam namreč izkušnje iz podjetij različnih velikosti in dejstvo je, da v velikih podjetijih slejkoprej ljudje morajo razviti nekaj v smislu čustvene inteligence in odgovornosti. Namreč, prisiljeni so delati s kopico ljudmi, od katerih z mnogimi nimajo nobene ta prave kemije, pa vseeno morajo - in tako se človek nauči sobivati in so-delati z različnimi liki. Tudi imajo večja podjetja budžete za izobraževanje in se tam tudi nekaj psihosocialnih veščin naučijo. Bi pa rada nekaj poudarila, tale tekst resda govori o raziskavi delovanja menedžerjev, ampak pozor, govori o slovenskih menedžerjih v primerjavi z drugimi. In v izogib neke neartikulirane tranzcijske jeze nad menedžerji (a ni to že malo passe), ki bi se utegnila tule zliti, obrnite razmislek v drugo smer. Nobena služba te ne naredi čustveno nepismenega in neodgovornega s tendenco, da bi kazal s prsto na druge krivce - takšen vsak že pride v službo. Ker pride v službo že z neko ne najboljšo socializacijo od otroštva dalje, pa z nezadostno samozavestjo itd itd itd....In to velja za administratorja, uslužbenca za okencem, direktorja, profesorja, zdravnika ...../dodajate po izbiri/. Z drugimi besedami: mislim, da bi se v mednarodnih primerjavah za podobno socialno in čustveno nepismene izkazal katerikoli zaposlitveni profil v Sloveniji. Ker problem je v mentalnem zdravju Slovencev in to pa (lani oktobra sem semle posredovala en članek, ki je govoril ravno o tem) ni posebej dobro. Vendelina jr.

100 ljudi, 100 čudi, takoje povsod. So takšni in drugačni, oziroma smo... Moja najboljša prijateljica je tudi moja družinska zdravnica, pa je v vseh letih tudi enkrat nisem vprašala za kako čudno uslugo. V 9ih letih sem bila 3 dni na bolniški, pa še takrat sem se morala priti vsak dan pokazati v zdravstveni dom, da so mi verjeli, da sem resnično ostala doma in nisem šla v Lj v službo. Ker mi to na kraj pameti ne pade. Poznam pa ljudi, ki to počenjajo, ampak zato nismo vsi slabi. Je pa res, da navadno nastradajo tisti nič krivi, ta pravih prevarantov ne dobijo. Loni Makaroni

Sama sem zaposlena v trgovski firmi ,ki nima problema s plačevanjem reklam po tv,je pa problem dati delavcu kakšen % večjo plačo.Se pa vedno izogibam bolniški, rajši vzamem dopust ali pa kakšno uro v dobrem( ki jih seveda ni malo).Če bi naši nadrejeni malo na nas tudi pogledali, bi bilo manj bolniških in ljudje bi rajši delali in mislim, da bi bil učinek večji.Na žalost pa tudi oni mislijo samo na denar. lili_stef

mamamia je napisal/a:

matilda, managerji niso nujno zlo ampak potreba, a gre za to, kako nekateri ravnajo. Nikakor ne gre vsega slabega posploševati in ne vseh metati v isti koš. Je pa tudi res, da kar je normalno in običajno ne bode v oči, skrajni primeri v pozitivno ali negativno smer pa vzbujajo pozornost. In tudi pri managerjih, kot na nobenem drugem podorčj, so dobri in slabi. Tako kot med delavci (saj to si imela v mislih, kajne?) - tudi med njimi so takšni, ki izkoriščajo možnosti in pravice do skrajnosti, čeprav bi si zaslužili, da frčijo iz službe. Je pač tako, da metki in medalje zgrešijo tiste, ki si jih zaslužijo...Mamamia mamamia

ja, mamamia, točno to sem mislila, kar si napisala... Ampak v tem članku še spodbujajo, da se meče v isti koš. matilda

Sem delala pri časopisu in moram rečt, da je šlo tam vse na slabše. Novinarji in ostali delavci pod pritiski, treba je kar največ narest, zaposleno pa seveda čim manj ljudi in od teh se pričakuje, da bodo podaljševali delovnik (že tko so ga nekaterim podaljšali), zmanjšali so plače in vse stroške, kar se jih je le dalo (od materiala, do službenih prevozov). O kakšnih (dobrih) odnosih z nadrejenimi sploh ni bilo več govora. Manjši šefi so tudi sami pod pritiski. Skratka - v zadnjih recimo treh letih je šlo vse samo še navzdol - plače in splošna delovna morala. Enostavno - preveč dela, preobremenjenost in za kaj... ko bi vsaj konkretno plačo dobil pol, pa še to ni. Motivacija je čist upadla, vsem je vseeno za vse. Sem mislila, da se bodo delavci uprli, pa kar molčijo in samo tožijo en drugemu - očitno je bolje biti tiho in prenašati vse, samo, da imaš službo, žal. Pa še nobene povezanosti ni, en sam pa ne bi naredil nič. Žalostno, ja..... p. s. Saj si lahko mislite kateri časopis...... Scorpy

Bila sem manager, tako da si zadevo še zelo živo predstavljam. Ni lahko. V prejšnjih časih se je zgodilo, da so glavno besedo v podjetju hoteli skladiščniki in čistilke. Bili so najbolj glasni in dali so se naplahtat bolj hinavskim na malo višjem nivoju, da so se borili za njihove male koristi. Kot vedno v zgodovini je tistim spodaj, z najmanj "razgleda" vedno jasno kako rešiti vsak problem in težavo. Ko je nastopil nov sistem, so managerju za vrat stopili lastniki. Meni so direktno, brez olepšav povedali, da je toliko in toliko ljudi treba odpustiti - da bo dobiček večji, da bo korist za lastnike večja. K sreči sem bila že prestara in se mi teh iger ni bilo treba iti. Mladi se jih pa pač morajo in nekaterim tudi ni težko. Poskrbijo zase, za svoj položaj, za status. Ker si to lahko privoščijo in ker je to spodbujano. Sicer pa, mimogrede - ali mislite,, da bi moji skladiščniki in čistilke ravnali kaj drugače, če bi dobili to moč? Tisto kar mene moti je, da še vedno ne znamo meriti učinkovitosti managerjev - pri delavcih je pa to tako lahko. Tako imamo v monopolnih podjetjih bogato nagrajevane ljudi, ki ne naredijo nič drugega, kot vzdržujejo stanje. Nadzorni odbori odobravajo nagrade da se ti zvrti v glavi. Eni in isti ljudje krožijo od uprav do nadzorništva in kasirajo, kasirajo - ker so bili tako zelo uspešni. Potem pa bogat zasebni podjetnik še predlaga, da naj bi delavci delali še kak dan več, pa Milič predlaga da ne bi več malicali - ker vse to slabo vpliva na produktivnost in konkurenčnost z Evropo.Torej na lepem je vse na "fizikalcih".Zakaj pa potem ne delijo konec leta dobiček (če je) njim? Kaj vem, ko vidim direktorja Vzajemne, dobim alergijo. Očitno je takih veliko. Lisa