Prvo sveto obhajilo

Malčica, dobila si že kup nasvetov, izkušenj in mnenj, odločitev bo vsekakor tvoja. Če na vsak način želite biti doma, je najboljši catering - komplet s postrežbo in odnašanjem pribora. Piknik varianta je lahko samo taka, da si vsi strežejo sami iz parih Velikih posod na mizi. Upoštevaj tudi, da so vsi malo boljše oblečeni! Da bi stregla ti, računaj, da za toliko ljudi rabiš vsaj 4 - 5 x vseh skled, pladnjev, vrčev itd. Računaj korake! Po moje je najboljša varianta vnaprej naročeno kosilo v kaki gostilni: v miru pojeste, potem pa lahko doma nadaljujete s kavo, pecivom..., ker pijača je pa v gostilni zelo draga (če je vroče, tudi otroci spijejo na litre soka). Mi vsako leto pripravimo domačo zabavo za 16 - 24 ljudi. Do 3. ure, ko običajno začnemo, obe s taščo od jutra tekava sem ter tja, pa še mož pomaga. Pa imamo samo roštilj varianto. Posode imamo dovolj. V glavnem, ko se najejo, imam že vsega dost. Stalno še kdo kaj hoče, kozarcev je na koncu 3 x več kot ob začetni postavitvi, en bi še led, en bi še čaj... Zavleče se do večernih ur, tako da pospravimo samo meso s pladnjev. Naslednji dan pa še vsi do kake 3. ure popoldan pospravljamo. Toliko v razmislek. Če pa imaš res zlato žlahto, da bo vsaka ženska gledala, če je vsega na mizi, ok. Pri nas se nihče še do zobotrebca ne stegne sam. Premisli, če si res za ta dan, ki otroku nekaj pomeni, želiš toliko dela. PISTACIJA

Tudi jaz imam tri otroke in sem dala skozi že tri krste, obhajila, birmo in še kakšen rojstni dan vse doma, za cca 35 ljudi. Seveda s prostorom nimamo problema (V hiši in zunaj na dvorišču). Enkrat sem kompletno kosilo kuhala sama, enkrat ga je teta, enkrat smo se šli piknik varianto, enkrat sem v bližnjem gostišču naročila hrano (meso + priloge) juho in solato pripravila sama.... Vse se je dobro obneslo, cenovno ugodnejše, od sorodnikov nihče ne komplicira, celo zelo radi priskočijo na pomoč, v glavnem je lepo. Najbolj všeč je otrokom, ki jih je kar 15 in lahko "norijo" zunaj. V glavnem se praznovanje nategne v pozne večerne ure. S pospravljanjem se ne obremenjujem preveč, saj mi pomagajo, drugi dan pa seveda vzamem dopust, da zaključim zadevo in se odpočijem. tanja tominec

jaz sem tudi mama treh otrok in tudi sama sem dala skozi vse krste in eno obhajilo, drugo bo naslednje leto, vsa praznovanja rojstnih dnevov, ki jih ni bilo malo. pa vse sem pripravila doma, kar je res naporno...krožnike in kozarci so ali plastični, papirni ali normalni, res pa je potem pospravljanja ogromno, samo vzdušje je bolj domače...samo jaz sem res zmatrana, ker potem hočem vse pospravit.... pri nas je tradicija, da je krst doma...bomo pa videli, ko bo prišel četrti na svet - ups četrta pelican

Pri naši hiši smo dali skozi dva obhajila in dve birmi.Kuhala sem doma ali pa smo šli na kosilo. Za zadnjo birmo smo imeli piknik, ker nas je bilo vedno veliko. Mož je prvi dan skuhal golaž iz divjačine,tako da so gostje lažje pričakali roštilj.Ker pa si je naš župnik zaželel v soboto birmo,smo lepo prespali v koči in z ožjimi prijatelji praznovali še v nedeljo.Tako ,da strošek ni bil nevem kako velik in dela na pikniku tudi ni bilo veliko.Res pa je ,da sem pekla pecivo cel teden,ki pa je končalo tudi v skrinji. lili_stef

"Potem pa mi je sestra rekla, da bi bilo bolj sproščeno, če bi bili kar doma...." Ali živite skupaj, pa se je ona javila za gospodinjski del (nabava, kuhanje, čiščenje) - ali pa ne živite skupaj, pa bi se zadeva pri sestri doma odvila? Zdaj, sama nimam opravljenih zakramentov, ampak mislim si pa takole. Fokus bi moral biti na deklici. Deklica bo šla po zakrament, imela bo lepo oblekico, ki je verjetno ne bo hotela zamenjati za kaj bolj "praktičnega" in bo hotela biti cel dan princeska in bi si želela, da je njena mamica poleg nje, medtem ko je ona princeska. In glavno je, da si ti poleg nje, ne pa da letaš okoli kot sneta sekira in gledaš, kako so gosti postreženi. In tudi, če imaš doma prostor za piknik - če imaš 35 ljudi, bodo ljudje ves čas hodili domov na tvojo vecejko s tako frekvenco, kot da bi bili na železniški postaji......(pa od tu izvajaj sama asociacije naprej). Mislim, da je ogromno gostišč v Sloveniji, ki imajo vrt in prostor tudi za piknik, pa prostor z igrali (tako, da je čisto sproščeno)....in naj se ob taki priložnosti profiji angažirajo za pogostitev (pa še pospravili bodo oni), ti se pa koncentiraj na svojo deklico. Vendelina jr.

Pokorno vam javljam, da sem preživela tudi to, prvo sveto obhajilo namreč. Bili smo doma, skuhali smo komplet nedeljsko oziroma svečano kosilo.Bila je juha, pire krompir in pečen, tri vrste mesa, tri vrste solat in dušena zelenjava, na koncu kava in ogromno peciva, torta šele zvečer. Vmes je bil še roštilj. Zvečer sem bila utrujena, toda ni bilo prehudo. Bili nas je 36, toda za pomagat ni bilo problem. Prostor smo naredili v garaži in je zato bilo dovolj prostora. Skratka, ni mi žal, da smo bili doma. Glede cene pa mislim, da nismo prišli nič bolj poceni skozi, ker smo po malem jedli celo popoldne. Tako, to je za mano. Hvala za vaša mnenja, nekaj sem jih tudi upoštevala. Malčica

Pozdravljeni,

v mesecu juniju smo povabljeni na prvo sveto obhajilo. Kar nekaj časa se nam že postavljajo vprašanja kaj prvoobhajanki podariti. Včasih so se za te priložnosti dajala sveta pisma (primerna za otroke teh let), sladkarije, zlati križci ali uhančki... danes pa je verjetno precej drugače. 

Prosim za vaše izkušnje kaj ste podarjali vi oz. kaj otroci te starosti ponavadi za ta namen prejemajo v teh časih.

Vnaprej hvala.

 

matisa

Če je za vas obhajilo podelitev zakramenta, torej verski obred in ga tudi sprejemate kot takega, potem je otroško sveto pismo ali zlat križec na verižici povsem primerno darilo. Če je pa vse skupaj bolj kot ne parada, je pa tudi darilo lahko paradno, se pravi, kar koli, kakršne so pač navade in proračun obdarovanja v vaši družini.

V naši družini so navade take, da otroci niso dobili nič. Imeli smo skupno kosilo z babicami in tetami in je bil to en lep dogodek za vse, četudi brez daril.

Sonja

No, jaz sem se pozanimala pri prvoobhajanki osebno, gospodična bi rada rolko. Ali pa uhančke . 

Loni Makaroni

Za nas je seveda verski obred. A po pravici povedano, nekaj v dar vsekakor želimo prinest. 

Radi bi, da je darilo takšno, da je še vedno primerno za otroško dušo in ob tem ne bi preveč zgrešili. Danes so vendarle drugačni časi, pa zato verjetno pričakovanja in darila tudi. 

 

matisa