O tem sem se razpisala že v zvezi z receptom za pecivo za požrešne sosede, a se mi zadeva zdi tudi na splošno kar pomembna.
Zdi se mi, da v receptih na Kulinariki na splošno pretiravajo s pecilnim praškom. Na vsakem zavitku pecilnega praška piše, da je namenjen za 500 g moke (v to količino je seveda treba šteti tudi npr. orehe, mak, kakao, mleto čokolado in podobne suhe sestavine). Kar po pravilu pri bolj "poceni receptih" vržejo v maso 1 pecilni prašek, verjetno zato, da se bo bolj gotovo dvignilo!
Če sem se kdaj - kljub svojim drugačnim izkušnjam - le ravnala po receptu, me je vedno pekel jezik in obljubila sem si, da tega ne bom več delala.
Torej, mislim, da je treba upoštevati predvideno razmerje in npr. v recept z 200 g moke dati največ 2 žlički pecilnega praška. In pri pravem biskvitu, ki je samo iz jajc, sladkorja in moke (moke največ 30 g na 1 jajce!) in morda žličke maščobe, uporaba pecilnega praška res ni potrebna!
Kolikor vem, je pecilni prašek mešanica kisle snovi (vinskega kamna) in bazične snovi (sode bikarbone). Vredno je poskusiti tudi s pecilnim praškom iz vinskega kamna (imajo ga v dm pri zdravi hrani, morda še kje), zdi se mi, da ima manj "kemičen" okus. Soda potrebuje za delovanje nekaj kislega v testu (zato jo npr. dodamo v testo za mafine, ki je narejeno z jogurtom).
teta torta
ena mš
