Tole je razlog, da me včeraj ni bilo v službo:
pospravljal sem klet ženinega
dedka in našel dvanajst steklenic njegovega domačega žganja.
Žena mi je naročila, naj jih zlijem stran, in tako sem se lotil tega
neprijetnega opravila.
Potegnil sem zamašek iz prve steklenice in vsebino zlil v korito, samo
en kozarček pa sem natočil zase in ga izpil.
Potem sem odprl drugo steklenico in naredil isto, spet sem popil le en
kozarček. Zanimalo me je, ali se je stari zares spoznal na kuhanje
žganja.
Spoznal se je.
Nato sem odmašil tretjo steklenico in jo izlil, a še prej sem spil en
kozarček, da bi preveril kvaliteto žganja.
Bilo je odlično. Enako s četrto steklenico. Kozarček zase, drugo v
korito.
Potegnil sem steklenico z naslednjega zamaška, spil eno korito, ostalo
pa zlil v kozarec. Potegnil sem korito z naslednjega kozarca in si
nalil steklenico iz zamaška, kozarca v steklenico in zamašil korito.
Ko sem vse spraznil, sem z eno roko ustavil hišo, z drugo pa preštel
steklenice, zamaške, korita in kozarce in jih naštel vsega skupaj 29.
Ko se je hiša spet privrtela mimo, sem jih še enkrat preštel in
nazadnje sem imel vso hišo v eni steklenici, ki sem jo spil. Prav
trapasto sem se počutil, da nisem mogel gor po stopnicah, da bi ženi
čestital, ker je njen ded kuhal tako odlično žganje, ampak to bom
naredil takoj, ko bodo stopnice spet prišle mimo.
Potem se pa vidmo !
angie
