Pri takih problemih je dobro zaužit čim več vlaknin, balastnih snovi. Te vežejo v debelem črevesu nase vodo,blato je posledično bolj trdo in izločanje se pri taki hrani uredi. Poznamo več vrst balastnih snovi, ene so lažje za prebavo kot druge, zadeve s celulozno celično steno so najbolj "konkretne" za primer.
kristy je omenila polnozrnat kruh - pšenični otrobi- balast.
ekola, prilepila bom tole, smo enkrat imenli za nalogo pri biologiji.
Upam da bo kmalu bolje, Cvetkolinka
Vlaknine v varovalni prehrani
Enostavni sladkorji hitro dvigujejo sladkor v krvi, medtem, ko ga kompleksni ogljikovi hidrati le počasi. Tem kompleksnim ogljikovim hidratom pravimo vlaknine. Pomen vlaknin v prehrani postaja vse večji, saj so nova spoznanja potrdila, da zmanjšujejo nastanek številnih bolezni.
Vlaknine se nahajajo v rastlinski hrani, v hrani živalskega porekla jih ni. Najdemo jih v sadju, zelenjavi, stročnicah in številnih semenih. Vlaknine imajo številne pomembne prednosti, ki ohranjajo in krepijo zdravje. Delimo jih na topne in netopne vlaknine.
Med najbolj znanimi topnimi vlakninami so pektin, agar, guar, med netopnimi pa hemiceluloza, lignin in celuloza.
Netopne vlaknine se ne topijo v vodi, pospešujejo pa gibanje hrane v črevesju, pospešujejo prebavo in veľejo velike količine vode. Koristne so pri preprečevanju nastanka hemeroidov in rakastih bolezni na črevesju. Največ jih najdemo v celem žitnem zrnu, zelenjavi..
Topne vlaknine pa se topijo v vodi, upočasnijo gibanje hrane skozi prebavila, ne pospešujejo prebave, znižujejo pa holesterol v krvi, in znižujejo krvni sladkor. Nahajajo se v sadju (pektin), stročnicah (leča, fiľol) veliko jih je v ovsu, zlasti v kosmičih, korenju…
V dnevnem obroku prehrane, se priporoča od 20 do 40 gramov vlaknin. Današnja prehrana, ki je pripravljena iz predelanih in prečiščenih sestavin vsebuje veliko manj vlaknin, kot pa jih priporočamo za zdravo življenje. Hrana bogata z vlakninami nam je v veliko pomoč pri shujševalnih dietah, saj povečuje občutek sitosti. Vsebuje tudi manj kalorij, maščob in holesterola. Vlaknasta hrana veže vodo in nam podaljša občutek sitosti. Tudi jemo jo bolj počasi saj jo moramo temeljito prežvečiti. To zadovolji željo po hrani, tako, da postopoma tudi shujšamo.
Hrana ki jo dobro prežvečimo nam nudi veliko več koristnih snovi, kot pa hrana, ki jo pojemo površno in hitro. Organizem bolj izkoristi dobro predelano hrano, kot tisto, ki gre hitro skozi želodec in črevesje. Na ta način vnesemo v organizem več mineralov, vitaminov in zaščitnih snovi, ki jih je veliko v zelenjavi, semenih in sadju.
Ko želimo povečati količino vlaknin v vsakodnevni prehrani, pričnemo to tako, da prehrambene navade spreminjamo postopoma. Če povečamo količino vlaknin prehitro se pojavi napenjanje in vetrovi, kar je lahko kar neprijetno. Poleg tega, je potrebno, da se popije dovolj tekočine (do 2 litra dnevno), drugače se lahko pojavi opstipacija ali kot se temu reče po domače - zaprtje. Količina vlaknin v dnevnem obroku se dviguje le postopoma. Od povprečnih 10 – 15 gramov se dviguje količina za največ 5 gramov v 14 dneh. Vegeterijanci uživajo od 35 do 40 g vlaknin v dnevne obroku. Te velike količine vlaknin je težko pospraviti s krožnika, saj je potrebno uživati pestro hrano, sestavljeno iz žit, stročnic, sadja in zelenjave. Uživanje same solate, bi preobremenilo prebavni sistem in pojavile bi se motnje, saj bi v tem primeru zaužili premalo predvsem v maščobah topnih vitaminov. Zato se priporoča uživanje obrokov po navodilu, kot je to priporočeno v piramidi varovalne prehrane.
Ne samo izbor hrane, pomembna je tudi priprava hrane. Z obdelavo se pogosto zmanjša količina vlaknin v hrani. Zato sadja ne sočimo, raje ga uživajmo celega, uživajmo tudi cela zrna z ovojnicami in lupinami. Uživati je potrebno tudi debelejše in trše dele zelenjave (debeli solatni listi, koren zelja, steblo brokolija) le, da jih pred tem narežemo na drobno. Pri izbiri hrane v restavracijah si izbiramo obrok z dosti zelenjave in malo mesa, saj so beljakovine tudi v stročnicah.
cvetkolinka
johana
