Pri meni pa je bilo z zobozdravniki takole: prvi zobek mi je zdrl kar z roko, na silo. Potem me je bilo za drugi obisk zobodera tako strah, da sem se skrila pod posteljo. Mami me je iskala po celem stanovanju in me ni našla. Še čez balkon je pogledala. Pod posteljo se ni spomnila preveriti. Na koncu je sedla na posteljo in začela jokati. Ko se mi je čez nekaj časa zasmilila, sem pogledala izpod postelje. Seveda to ni bil razlog, da zobodera ne bi obiskali. Ampak tudi tam ni bilo brez problemov. Po čakalnici in ordinaciji so me lovili 10 minut zobozdravnik, sestra in mami. Sem skoraj umrla od strahu. Zato mi je tudi danes neprijeten obisk zobozdravnika. Zato že takoj, ko vstopim v ordinacijo, začnem tuliti, da me je strah in kako me boli pa je zoboarka bolj nežna z mano in je vse OK. Saj tistih 15 minut pa tudi človek preživi. Če pa malo bolj jamra, pa še lažje, ker delo bolj nežno od rok.
Marjetka Cvetka, jutri bom tudi jaz sadna. Bom poskusila tisto sadno torto za kosilo.
bonaca

Lečin curry s kruhovimi cmoki

