Zdravo, rožice !
Končno mi je ratalo spraviti se k pisanju. Pa ne, da ne bi imela časa. Enostavno še nisem tista ta prava, pa vam nočem težiti. Kar milo se mi stori, ko berem, kakšne pozitivke ste. Meni pa še kar naprej vse bolj ali manj "dol visi" ( pa ne samo moji joški, ki jih tako kmalu ne bo več). Enostavno ne vem, kaj mi je. Mislim, da bo, ko bom vedela, kaj bodo v Valdoltri naredili z mano, boljše. tako pa me ubijajo bolečine in negotovost, kdaj jih bo konec, če jih sploh bo. Vas nekaj dni tudi brati nisem mogla, tako sem bila na dnu. Saj počasi bo. In kako mi je danes postalo toplo pri srcu, ko ste se Encijan, Tejčica in Francka spomnile name, me pogrešale. Ja, v solze ste me spravile !
Petrusha, ti si še zlata, kar se tiče zelenjave, ki jo ješ. Moj sin je le krompir, špinačo in korenček, potem pa je že konec. Za znoret. Sadja pa tudi tako zelo malo, da me je groza. Pa je pri 16-ih letih visok 193 cm ! Jaz po obožujem skoraj vse, še posebej vse vrste solat. Se mi zdi kar en poraz v življenju, da mi ni uspelo navaditi ga jesti te stvari. Ampak od nekdaj je šlo več ven kot notri in sedaj sem obupala.
Tudi jaz se pridružujem tistim, ki so nekoč tehtali veliko več. Po eni hudi tragediji v mojem življenju sem padla v močno depresijo in rešitev ali pa tolažbo sem iskala v hrani. Posledica tega je bilo 90 kg pri 170 cm. Bila sem obupna, vendar sem s pomočjo psihiatrinje našla pravo motivacijo in v devetih mesecih shujšala za 20 kg. Ogromno sem tekla ( 3-4x teden po 10 km). Potem pa so se začele težave s kolenom, čez nekaj časa pa še hrbtenica in počasi sem v dveh letih prilezla na 85 kg. Po operaciji hrbtenice sem prišla z manj hrane na 75 kg, to dieto pa sem začela z 78,8 kg. Sedaj jih imam 66,7, končala pa bom 2.4.2005. To je moja bitka s kilogrami. Pri tej dieti pa mi je jasno le eno - v glavi sem razčistila, kako bom jedla po končani dieti in v tem času sem se naučila obvladati, čeprav vedno ni bilo lahko.
Sicer pa sedaj vem, da moram biti pridna zaradi hrbtenice, da me ne bo še bolj pustika na cedilu.
Glede na to, da se približujejo praznik in imam v nedeljo Š, kot še veliko vas, sem se odločila, da bom imela v soboto vodni dan, tako, da bo v nedeljo B. Bom pač vodni dan prestavila za nekaj dni. Saj po moje to ne bo taka tragedija. Ali pa ? Kaj boste naredile ve ?
Punce, regrat pa rase kot nor. Postala sem že prava krava. Enkrat sem ga že jedla, sedaj pa komaj čakam jutri, ko imam Š in bom za kosilo in večerjo jedla le to plemenito travo s krompirjem.
No, tokrat pa sem se razpisala, groza. Ampak mi je kar malo boljše v moji dušici. Hvala, da me pogrešate in berete !
Kaj pa naše srečanje ? Se bomo našle ali ne ? Pa to bi bila čaga leta !!!!!!!!!!!!! Dajmo se najti, no !!!!
Čeprav z mavcem, grem kamorkoli v tej naši mali deželi !
Lep večer vsem, čim manj lakote in čim več izgubljenih kilc !
marjanca45